7 Tudi v slovenščini smo objavili še preostanek predlogov nadgradnje železniške infrastrukture v Sloveniji in obmejnih regijah. Tukaj je vseh sedem, kot sedem palčkov iz pravljice, predlogov nadgradnje.
Razširjeni jedrni koridorji
Sedem predlogov razširjenih jedrnih koridorjev
V inštitutu Mobilitatis Omni vzpostavljamo konzorcij Srednjeevropskega zavezništva za trajnostno mobilnost. Kot najšibkejši člen smo opredelili obstoječe omrežje železniške infrastrukture v Slovenije. Zato smo, ob štirih predlogih jedrnih, pripravili tudi sedem predlogov nadgradnje razširjenih jedrnih koridorjev.
Razširjeni jedrni TEN_T koridor, ki ponovno povezuje Gornjo Radgono in Radgonske Toplice.
Razširjeni jedrni TEN_T predlog Koroškega koridorja: Celovec–Pliberk–Prevalje–Maribor.
Predlog razširjenega jedrnega TEN_T koridorja Paka–Savinja–Sotla prečka tri reke v dveh državah in poteka kot: Dravograd–Celje/krak Podčetrtek/–Krapina.
Rešitev vozlišča Ljubljana znotraj predlogov koridorjev Sava in koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa kot dva kraka: Zgornjegorenjski in razširjeni Tivolski lok.
Predlog koridorja Julijske Alpe–Istra tvorita dve znameniti progi, Bohinjska proga, Jesenice–Sežana in proga Divača–Pula.
Predlog razširjenega jedrnega TEN_T kraka, ki povezuje Goriško in Osrednjeslovensko regijo.
Predlog razširjenega jedrnega TEN_T koridorja Zala–Mura–Drava: –Jageršek–Rédics–Lendava–Čakovec–Kotoriba–Murakeresztúr–Velika Kaniža–.
Sedem predlogov, kot sedem znamenitih palčkov v pravljici. Uresničimo jo. Kako?
Načrti in predlogi, ki smo jih oblikovali so neposredno vezani na načrte vse-evropskega prometnega omrežja TEN_T (angleško Trans-European Transport Network), ki ga oblikujejo in določajo v generalnem direktoratu za mobilnost in promet Evropske komisije, pod vodstvom aktualne komisarke Adine Vălean.
Ključna odgovorna oseba za TEN_T je Herald Ruijters, ki smo ga gostili ob 130. obletnici Radgonske proge, in ki nam je direktno priporočil kandidaturo za kohezijska sredstva, Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj. Kratko intervencijo g. Ruijtersa, z naslovom: Povezave jedrnega in celovitega omrežja – promocija mobilnosti, ki presega TEN-T [ang. Trans-European Transport Network], si je moč ogledati tudi v animirani video obliki.
Strategija Evropske komisije za promet in povezave jedrnega ter celovitega TEN_T.
Za ponovno vzpostavitev čezmejne trajnostne mobilnosti in zmanjšanje med-regionalnih ekonomskih ter socialnih razlik.
Koncept začaranega kroga in študija primera re-aktivacije regionalne železnice.
Po več kot 76 letih je napočil čas, da ponovno vzpostavimo čezmejni most med Slovenijo in Avstrijo čez reko Muro.
TEN_T je razdeljen na tri »nivoje«.
- Jedrno omrežje vključuje najpomembnejše povezave, ki povezujejo najpomembnejša vozlišča, in naj bi bilo dokončano do leta 2030.
- Celovito omrežje pokriva vse evropske regije in bo s pomočjo sredstev Evropske komisije dokončano do 2050.
- Novo razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja in bo dokončano do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moralo spodbujati razvoj celotnega omrežja.
Evropska komisije zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Stopnja sovlaganja nepovratnih sredstev znaša do 85 odstotkov. V Sloveniji ne koristimo v celoti teh sredstev za nadgradnje železniške infrastrukture. Tako trenutno nimamo niti enega projekta železniške infrastrukture, ki bi koristil oz. imel v načrtu sredstva tako iz Kohezijskega sklada, ang. Cohesion Fund, kot tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ang. European Regional Development Fund.
Sedem predstavljenih predlogov razširjenih TEN_T koridorjev omogoča učinkovito med-regionalno mobilnost in zagotavlja čezmejno prehodnost, kot smo jo nekoč že imeli. Osnova so tako obstoječe proge kot tudi proge, ki smo jih nekoč že imeli. Predloge bomo uskladili z vsemi ključnimi deležniki in jih prek pristojnega ministrstva predali direktoratu Evropske komisije za regionalno politiko za najvišje možno sovlaganje v železniške proge in postaje ter postajališča v višini do 85 odstotkov.
