Dolžina in tip
135 km |
Enotirna proga |
Ne-elektrificirana* |
* Z izjemno proge Celje–Grobelno ki je dvotirna in elektrificirana.
Predlog nadgradnje
Enotirna proga |
Elektrificirana |
Hitrosti do 120km/h |
Več nivojska križanja |
Predlog nagradnje tega koridorja je nadgradnja proge v kompletno elektrificirano, s hitrostmi do km/h in z obveznimi več nivojskimi križanji.
Predlog nadgradnje
Specifikacija koridorja in
ozadje predloga nadgradnje
Proga iz Maribora do Celovca, ki je bila zgrajena že 1861, je enotirna in ne-elektrificirana, z izjemo odseka med Celovcem in Grabštajnom, kjer je dvotirna in elektrificirana.
Ta predlog razširjenega jedrnega TEN_T je povezan s tremi jedrnimi TEN_T koridorji:
- Sredozemskim koridorjem, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke–Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/ Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony, vzpostavljenim 10. novembra 2013; z
- Baltsko–Jadranskim koridorjem, Świnoujście/ Gdynia–Katowice–Ostrava/ Žilina–Bratislava/ Dunaj/ Celovec–Videm–Benetke/ Trst/ Bologna/ Ravenna s krakom Gradec–Maribor–Ljubljana–Koper/ Trst, vzpostavljenim 10. novembra 2015; in s tovornim
- Jantarnim koridorjem, Koper–Ljubljana–Zalaszentivan–Sopron/ Csorna–(madžarsko-srbska meja)–Kelebia–Budimpešta–Komárom–Leopoldov/ Rajka–Bratislava–Žilina–Katovice/ Krakov–Varšava/ Lukow–Terespol–(poljsko-beloruska meja), vzpostavljenim 2. februarja 2019.
Evropska unija (EU) zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Stopnja sovlaganja nepovratnih EU sredstev znaša do 85 odstotkov. Sredstva se usmerjajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, ang.: European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, ang. Cohesion Fund (CF).
Trenutno stanje | Nadgrajeno stanje
Nadgradnje infrastrukture, frekvence in trase povezav
Koroški koridor, skupaj s koridorjem Paka–Savinja–Sotla prečka tri države. Povlecite med aktualnim in predlaganim stanjem železniške infrastrukture in frekvence povezav ter tras na teh dveh železniških koridorjih.
| DVOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA |
|---|
| ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA |
|---|
| ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, NEELEKTRIFICIRANA |
|---|
| BREZ POTNIŠKEGA PROMETA |
|---|
| PROGA/POSTAJA V NAGRADNJI/NAČRTOVANJU/NAMEN |
|---|
| DEMONTIRANA PROGA |
|---|