Dolžina in tip
61.2 km
enotirna proga
delno opuščena
ne-elektrificirana
Krak ima progo med Ljutomerjem in Gornjo Radgono, ki je opuščena za potniški promet, tovorni promet občasno poteka, in manjkajoči most čez reko Muro ter v Republiki Avstriji del proge med Bad Radkersburg in Spielfeld-Straß, ki je že predviden za obnovo.
Predlog nadgradnje
72.2 km
Enotirna proga
Elektrifikacija
Hitrosti do 120km/h
Več-nivojska križanja
Za krak Radgona/ Radkersburg predlagamo kompletno nadgradnjo z elektrifikacijo in re-konstrukcijo mejnega železniškega mostu čez reko Muro. Dodatno predlagamo novo navezavo tega kraka na progo Pragersko–Hodoš do/via Lipovci.
Legenda:
| DVOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA |
|---|
| ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA |
|---|
| ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, NEELEKTRIFICIRANA |
|---|
| BREZ POTNIŠKEGA PROMETA |
|---|
| PROGA/POSTAJA V NAGRADNJI/NAČRTOVANJU/NAMEN |
|---|
| DEMONTIRANA PROGA |
|---|
Predlog nadgradnje
Specifikacija koridorja in
ozadje predloga nadgradnje
Krak Radgona/ Radkersburg ponovno povezuje obe Radgoni, Gornjo Radgono in Bad Radkersburg. Povezavo, ki je bila prekinjena ob koncu II. svetovne vojne, ko je bil miniran železniški most čez reko Muro. Z vzpostavitvijo tega kraka in mostu bi Republika Slovenija in Republika Avstrija ponovno pridobili četrti železniški mejni prehod.
Predlog nadgradnje zajema progo Ljutomer —Gornja Radgona, z novim odsekom iz Lipovcev, ki se navezuje na to progo in bi znal služiti bodisi samostojno bodisi kof delno drugi tir proge Pragersko–Hodoš. Del te nekoč enotne Radgonske proge (v nemščini Radkersburger Bahn) v Republiki Avstriji, ki povezuje Bad Radkersburg in Spielfeld-Straß, je že predviden za obnovo oz. atraktivizacijio v višini 109,5 milijonov evrov ter ciljem zmanjšati potovalni čas na tem odseku na pol ure.
Ta predlog razširjenega jedrnega TEN_T je povezan s tremi jedrnimi TEN_T koridorji:
- Sredozemskim koridorjem, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke–Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/ Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony, vzpostavljenim 10. novembra 2013; z
- Baltsko–Jadranskim koridorjem, Świnoujście/ Gdynia–Katowice–Ostrava/ Žilina–Bratislava/ Dunaj/ Celovec–Videm–Benetke/ Trst/ Bologna/ Ravenna s krakom Gradec–Maribor–Ljubljana–Koper/ Trst, vzpostavljenim 10. novembra 2015; in s tovornim
- Jantarnim koridorjem, Koper–Ljubljana–Zalaszentivan–Sopron/ Csorna–(madžarsko-srbska meja)–Kelebia–Budimpešta–Komárom–Leopoldov/ Rajka–Bratislava–Žilina–Katovice/ Krakov–Varšava/ Lukow–Terespol–(poljsko-beloruska meja), vzpostavljenim 2. februarja 2019.