Tip in dolžina prog
261.2 km |
Enotirna proga |
Ne-elektrificirana* |
* Z izjemo proge Sežana–Divača, ki je dvotirna in elektrificirana in odseka proge Divača–Hrpelje-Kozina–Prešnica, ki je enotirna in elektrificirana.
Predlog nadgradnje
Enotirna proga |
Elektrifikacija |
Hitrosti do 120km/h |
Več nivojska križanja |
Predlog nadgradnje za ta koridor je kompletna nadgradnja enotirnih prog v elektrificirane, s hitrostmi do 120 km/h in z obveznimi več nivojskimi križanji.
Obstoječi progi koridorja
Specifikacija koridorja po progah
Koridor Julijske Alpe–Istra tvorita dve znameniti železniški progi:
- proga iz Jesenic do Sežane; in
- proga iz Divače do Hrpelje-Kozine v Sloveniji in naprej do Buzeta in Pule na Hrvaškem.
Obe progi sta enotirni, proga Jesenice–Sežana je kompletno ne-elektrificirana in proga Divača–Hrpelje-Kozina–Buzet–Pula je prav tako ne-elektrificiran od tirnega križišča Prešnica naprej.
Predlog razširjenega TEN_T koridorja je povezan z navedenimi jedrnimi TEN_T koridorji:
- Sredozemski koridor, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke– Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony (Madžarsko-Ukrajinska meja), ustanovljen 10. novembra 2013;
- Baltsko–Jadranski koridor, Swinoujscie/Gdynia-Katowice-Ostrava/Žilina-Bratislava/ Dunaj/ Celovec-Videm-Benetke/Trst/Bologna/Ravenna/Gradec-Maribor-Ljubljana-Koper/Trst; in s tovornim:
Celoviti TEN_T koridorji pokrivajo vse evropske regije in bi naj bili s pomočjo sredstev Evropske komisije dokončani do leta 2050. Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moral spodbujati razvoj celotnega omrežja.
Evropska unija (EU) zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Stopnja sovlaganja nepovratnih EU sredstev znaša do 85 odstotkov. Sredstva se usmerjajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, ang.: European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, ang. Cohesion Fund (CF).
Trenutno stanje | Nadgrajeno stanje
Nadgradnje železniške infrastrukture, frekvence in trase koridorja
Povlecite med aktualnim in predlaganim stanjem železniške infrastrukture in frekvence povezav ter tras na tem koridorju Julijske Alpe–Istra.
Železniška proga:
Jesenice–Sežana [129.8 km]
Bohinjska proga od Jesenic do Sežene je atraktivna železniška proga s še vedno najdaljšim železniškim predorom v Sloveniji, Bohinjskim predorom (6.327 m).
Največja posebnost in hkrati atrakcija te proge je most čez Sočo pri Solkanu. Solkanski most je največji kamniti železniški most na svetu.
Na interaktivnem zemljevidu je grafično prikazana ta enotirna ne-elektrificirana proga od Jesesenic do Sežane.
Preglednica: Postaje/postajališča po občinah
Občine na progi koridorja
Enajst občin bohinjske železniške proge Jesenice–Sežana
Bohinjska železniška proga Jesenice–Sežana prečka deset občin: Jesenice, Gorje, Bled, Bohinj, Tolmin, Kanal ob Soči, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Komen, Sežana in Mestno občino Nova Gorica.
Občina Jesenice ima tri železniške postaje na progi Jesenice–Sežana.
Občina Gorje ima eno železniško postajo na progi Jesenice–Sežana.
Občina Bled ima dve železniški postaji na progi Jesenice–Sežana.
Občina Bohinj ima dve železniški postaji na progi Jesenice–Sežana.
Občina Tolmin ima pet železniških postaj na progi Jesenice–Sežana.
Občina Kanal ob Soči ima tri železniške postaje na progi Jesenice–Sežana.
Mestna občina Nova Gorica ima na progi Jesenice–Sežana sedem železniških postaj.
Občina Šempeter-Vrtojba ima eno železniško postajo na železniški progi Jesenice–Sežana.
Občina Renče-Vogrsko ima dve železniški postaji na progi Jesenice–Sežana.
Občina Komen ima eno železniško postajo na progi Jesenice–Sežana.
Občina Sežana ima na železniški progi iz Jesenic štiri železniške postaje.
Železniška proga:
Divača–
Hrpelje-Kozina–Buzet–Pula [121.8 km]
Železniška proga Divača–Pulj odpira istrski polotok v smeri sever-jug in povezuje pristaniško mesto Pulj z evropskim železniškim omrežjem. Teče po Sloveniji in Hrvaški. Proga je bila načrtovana s strani Istrskih državnih železnic od leta 1873 in odprta 20. septembra 1876. (vir)
Železniška proga Divača–Hrpelje-Kozina–Buzet–Pulj prečka tri slovenske občine: Divačo, Hrpelje-Kozino in Koper ter deset občin na Hrvaškem: Lupoglav, Cerovlje, Sveti Petar u Šumi, Žminj, Kanfanar in Svetvinčenat, med katerimi so štiri mesta: Buzet, Pazin, Vodnjan in Pulj.
Preglednica: Postaje/postajališča po občinah/mestih
Občine na progi koridorja
Ta železniška proga prečka tri občine v Sloveniji, šest občin in štiri mesta v Istri na Hrvaškem
Železniška proga Divača–Hrpelje–Kozina–Buzet–Pulj prečka tri občine v Sloveniji: Divačo, Hrpelje-Kozino in Koper, šest občin Lupoglav, Cerovlje, Sveti Petar u Šumi, Žminj, Kanfanar in Svetvinčenat ter štiri mesta Buzet, Pazin, Vodnjan in Pulj v Istri na Hrvaškem.
Občina Divača ima eno železniško postajo na progi proti Pulju.
Občina Hrpelje-Kozina ima tri železniške postaje na progi proti Pulju.
Mestna občina Koper ima dve železniški postaji na progi proti Pulju.
Mesto Buzet ima pet železniških postaj na svoji železniški progi do Pulja.
Občina Lupoglav ima na svoji železniški progi proti Pulju eno železniško postajo.
Občina Cerovlje ima na železniški progi proti Pulju tri železniške postaje.
Mesto Pazin ima tri železniške postaje na železniški progi proti Pulju.
Občina Sveti Petar u Šumi ima eno železniško postajo na železniški progi proti Pulju.
Občina Žminj ima na železniški progi proti Pulju dve železniški postaji.
Občina Kanfanar ima na svoji železniški progi proti Pulju eno železniško postajo.
Občina Svetvinčenat ima na železniški progi do Pulja pet železniških postaj.
Mesto Vodnjan ima na svoji železniški progi do Pule tri železniške postaje.
Mesto Pula ima dve železniški postaji na železniški progi iz Divače oz. Buzeta.