Legenda:
Vozlišče Ljubljana koridorja Sava in koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa je predlog razrešitve železnice v Ljubljani in okolici.
Ta predlog razširjenega TEN_T je neposredno vezan na tri države in je povezan s tremi jedrnimi TEN_T koridorji:
- Sredozemski koridor, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke– Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony (Madžarsko-Ukrajinska meja), ustanovljen 10. novembra 2013;
- Baltsko–Jadranski koridor, Swinoujscie/Gdynia-Katowice-Ostrava/Žilina-Bratislava/ Dunaj/ Celovec-Videm-Benetke/Trst/Bologna/Ravenna/Gradec-Maribor-Ljubljana-Koper/Trst; in s tovornim:
- Jantarni koridor, Koper–Ljubljana/ Zalaszentiván–Sopron/Csorna/ (madžarsko–srbska meja)–Kelebia–Budimpešta/ Komárom–Leopoldov/ Rajka–Bratislava–Žilina–Katowice/ Kraków–Warszava/ Łuków–Terespol– (meja med Poljsko in Belorusijo), ustanovljen 31. januarja 2019.
Koridor Sava je sicer poznan tudi kot koridor X. Uradno ime koridorja je Alpsko–Jugovzhodni Koridor in se razteza vse iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije do Grčije. Trenutno se koridor nadgrajuje znotraj TEN_T.
Celoviti TEN-T koridorji pokrivajo vse evropske regije in bi naj bili dokončani s pomočjo sredstev Evropske komisije do leta 2050.
Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moral spodbujati razvoj celotnega omrežja.
Evropska unija (EU) zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Stopnja sovlaganja nepovratnih EU sredstev znaša do 85 odstotkov.
Sredstva se usmerjajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, angleško European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, angleško Cohesion Fund (CF).