Dolžina in tip koridorja
472.6 km |
dvotirne in |
enotirne proge |
pretežno elektrificirane|
Večina prog tega koridorja je elektrificiranih, med njimi je približno polovica dvotirnih elektrificiranih, druge so enotirne. Med enotirnimi je del tega koridorja tudi prenovljena proga Pragersko–Hodoš in nekatere druge, predvsem obmejne proge v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so enotirne in ne-elektrificirane
Obstoječe proge koridorja
Predlog nadgradnje
Dvotirne proge |
Elektrifikacija |
Hitrosti 160+km/h |
Večnivojski prehodi |
Predlog nadgradnje koridorja Donava–Mura–Drava–Sava je, da se vse proge koridorja nadgradijo v dvotirne oz. enotirne elektrificirane proge
Specifikacija in predlog nadgradnje
Specifikacija koridorja
po progah in občinah/ regijah
Predlog koridorja Donava–Mura–Drava–Sava sega od Dunaja in Gradca v Avstriji, z mejnim prehodom v Špiljah do Maribora, Pragerskega, Ptuja, Ormoža in mejnih prehodov Središče v Sloveniji, do Čakovca, Varaždina, Krapine, Zaprešića in končno v Zagreb na Hrvaškem.
Povezan je s tremi jedrnimi TEN_T koridorji:
- Sredozemskim koridorjem, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke–Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/ Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony, vzpostavljenim 10. novembra 2013; z
- Baltsko–Jadranskim koridorjem, Świnoujście/ Gdynia–Katowice–Ostrava/ Žilina–Bratislava/ Dunaj/ Celovec–Videm–Benetke/ Trst/ Bologna/ Ravenna s krakom Gradec–Maribor–Ljubljana–Koper/ Trst, vzpostavljenim 10. novembra 2015; in s tovornim
- Jantarnim koridorjem, Koper–Ljubljana–Zalaszentivan–Sopron/ Csorna–(madžarsko-srbska meja)–Kelebia–Budimpešta–Komárom–Leopoldov/ Rajka–Bratislava–Žilina–Katovice/ Krakov–Varšava/ Lukow–Terespol–(poljsko-beloruska meja), vzpostavljenim 2. februarja 2019.
Jedrni TEN_T železniški koridorji vključujejo najpomembnejše povezave in povezujejo najpomembnejša vozlišča, in naj bi bilo dokončano s pomočjo sredstev Evropske komisije do leta 2030.
Relacije in dnevne frekvence
Obstoječe in predlagane nove relacije koridorja
Kljub temu, da je železniška proga Pragersko–Hodoš nova, in da gre za dvotirno progo od Maribora do Pragerskega, ima koridor po opravljeni analizi izjemno močan potencail za boljše frekvence prometa, še posebej za čezmejne povezave.
Med Pragerskim in Ormožem potekata dve oz. ena povezava dnevno. Maribor in Murska Sobota imata pet neposrednih dnevnih povezave v eno smer in štiri v drugo. En vlak dnevno vozi iz Maribor v Hodoš in nazaj. Mednarodni vlak do iz Ljubljane vozi do Budimpešte vozi enkrat na dan, drugi ima zvezo iz Maribora prek Gradca do Budimpešte in poleti vozi nočni vlak iz Budimpešte v Koper in nazaj. Iz Pragerskega v Središča vozi en vlak na dan in dva nazaj v Maribor. V tej smeri sta iz Maribora proti Ormožu dnevno dve povezavi. Iz Pragerskega do Hodoša vozita dva vlaka, eden kot prestopna povezava in drugi iz Kopra.
Ormož ima dnevno šest povezav do Središča, od tega sta le dve čezmejni do Čakovca. Trenutne realacije na tem koridorju so res globoko pod potencialom železniških prog za potniški železniški promet na tem koridorju, še posebej za medregionalne čezmejne in mednarodne proge med večjimi središči.
Železniška proga:
Dunaj–Gradec–
Špilje–DM Slovenija [260.1 km]
Interaktivni zemljevid proge koridorja Donava–Mura–Drava–Sava iz Dunaja do meje z Republiko Slovenijo. V Republiki Avstriji je to znamenita Južna proga, ki je sredi 19. stoletja povezala Dunaj s Trstom.
Preglednica: Postaje/ postajališča po občinah
Zvezne dežele na progi
Proga Dunaj–Gradec–
Spielfeld-Straß–DM Slovenija [260.1 km]
prečka 39 občin/mest in tri zvezne dežele v Avstriji
Proga južne železnice se začne na Dunaju in je že sredi devetnajstega stoletja povezala s Trstom. V Avstriji prečka tri zvezne dežele: Mesto Dunaj, Zvezno deželo Spodnjo Avstrijo in Zvezno deželo Štajersko.
Mesto Dunaj ima štiri železniške postaje oz., postajališča na Južni progi (smer proti Gradcu).
Južna železnica koridorja Donava–Mura–Drava–Sava v Avstriji se razteza čez zvezno deželo Spodnja Avstrija.
Južna železnica koridorja Donava–Mura–Drava–Sava v Avstriji se razteza čez Zvezno deželo Štajersko.
Železniška proga:
DM Avstrija–Maribor–
Pragersko–Središče–DM Hrvaška [87.1 km]
Interaktivni zemljevid prog koridorja Donava–Mura–Drava–Sava v Republiki Sloveniji, vse od meje z Republiko Avstrijo prek obstoječih prog do meje z Republiko Hrvaško.
Preglednica: Postaje/ postajališča po občinah
Mesta in občine na progi
Proge DM Avstrija–Maribor–
Pragersko–Središče–DM Hrvaška
prečkajo 12 občin čez celotno regijo Podravja v Sloveniji
Obmejna Občina Središče ob Dravi ima eno železniško postajo na železniški progi ob meji s Hrvaško.
Občina Ormož ima štiri železniške postaje na železniški progi iz Pragerskega proti meji s Hrvaško.
Občina Gorišnica ima na progi med Ptujem in Ormožem dve železniški postaji/postajališči.
Mestna občina Ptuj ima na progi med Pragerskim in Ormožem eno železniško postajo.
Občina Hajdina ima na progi med Pragerskim in Ptujem eno železniško postajo.
Občina Kidričevo ima na progi med Pragerskim in Ptujem štiri železniške postaje/postajališča.
Občina Slovenska Bistrica ima na koridorju Donava–Mura–Drava–Sava vozlišče in železniško postajo Pragersko.
Občina Rače-Fram ima na progi med Mariborom in Pragerskim eno železniško postajo.
Občina Hoče-Slivnica ima na progi med Mariborom in Pragerskim dve železniški postaji.
Mestna občina Maribor ima na progi do meje z Avstrijo tri železniške postaje oz. postajališča.
Občina Pesnica ima na progi med Mariborom in mejo z Avstrijo eno železniško postajo.
Obmejna občina Šentilj ima na progi ob meji z Avstrijo dve železniški postaji oz. postajališči.
Železniška proga:
Zagreb–Zaprešić–Zabok–Krapina–
Varaždin–Čakovec–DM Slovenija [87.1 km]
Železniška proga iz Zagreba čez Krapino do Varaždina in Čakovca je delno že nadgrajena in elektrificirana, del med Zaprešićem in Zabokom, kjer je proga že elektrificirana, nadgrajena za hitrosti do 120 km/h. Tudi preostanek proge bo no novo vzpostavljen, nova trasa med Krapino prek Lepoglave do Varaždina je že določena. Prav tako bo nadgrajen in elektrificiran del proge oz. koridorja med Varaždinom in Čakovcem.
Županije na progah koridorja
Proga Zagreb–Zaprešić–Zabok–Krapina–Lepoglava–
Varaždin–Čakovec–SB Slovenia is stretching from the
City of Zagreb to the border with Slovenia over four counties
Železniške proge koridorja potekajo čez mesto Zagreb, Zagrebško županijo, Krapinsko-zagorsko županijo in Varaždinsko županijo ter Međimursko županijo.
Čakovec bo imel nadgrajeno železniško progo do/iz Varaždina.
Varaždin bo imel povsem novo železniško progo v/iz Krapinsko-zagorske županije.
Krapinsko-zagorska županija ima jedrno TEN_T progo in bo pridobila novo proga do/iz Varaždina.
Zagrebška županija na koridorju Donava-Mura-Drava-Sava do Krapine, Varaždina, Čakovca in meje s Slovenijo.
Mesto Zagreb je začetna/končna postaja predlaganega koridorja Donava–Mura–Drava–Sava na Hrvaškem.