Drava–Mura–Raba–Donava

Predlog koridorja Drava–Mura–Raba–Donava povezuje Osijek v Podravini na Hrvaškem in Bratislavo na Slovaškem.

Železniška proga iz Osijeka do Varaždina na Hrvaškem se vpisuje v TEN_T. Tudi proga od Varaždina do Čakovca je že v načrtu za nadgradnjo. Na Hrvaškem ta koridor potrebuje le nadgradnjo proge iz Čakovca do državne meje v Sloveniji v Središču, saj je celotna proga –Ormož–Središče–Čakovec–Kotoriba–Murakeresztúr– že vpisana v celoviti TEN_T in je enotirna ter ne-elektrificirana.

V Sloveniji ta koridor potrebuje drugi tir iz Ormoža prek Ljutomera in Murske Sobote do Hodoša in naprej do Jagerška, madžarsko Zalaegerszeg, na Madžarskem.

Na Madžarskem in Slovaškem ta koridor potrebuje tudi posodobitev svojih prog. Za progo Velika Kanižo–Zalaszentiván oz. Jageršek, trenutno enotirna in ne-elektrificirana, je že za leto 2022 napovedana nadgradnja in elektrifikacija.

Za odsek Gradec, nemško Graz, v Avstriji do Sombotela, madžarsko Szombathely, na Madžarskem je predvidena tudi nadgradnja te železniške proge, saj je ta proga trenutno enotirna in elektrificirana, a tudi že vpisana v TEN-T.

Ta predlog koridorja Drava–Mura–Raba–Donava je povezan s tremi obstoječimi jedrnimi TEN_T koridorji:

• Sredozemskim koridorjem, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke–Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/ Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony, vzpostavljenim 10. novembra 2013; z
• Baltsko–Jadranskim koridorjem, Świnoujście/ Gdynia–Katowice–Ostrava/ Žilina–Bratislava/ Dunaj/ Celovec–Videm–Benetke/ Trst/ Bologna/ Ravenna s krakom Gradec–Maribor–Ljubljana–Koper/ Trst, vzpostavljenim 10. novembra 2015; in s tovornim
• Jantarnim koridorjem, Koper–Ljubljana–Zalaszentivan–Sopron/ Csorna–(madžarsko-srbska meja)–Kelebia–Budimpešta–Komárom–Leopoldov/ Rajka–Bratislava–Žilina–Katovice/ Krakov–Varšava/ Lukow–Terespol–(poljsko-beloruska meja), vzpostavljenim 2. februarja 2019.