Dolžina in tip koridorja

725.2 km |
Enotine proge |
Delno elektrificirane

Večinoma enotirni koridor, ki je delno elektrificiran.

Predlog nagradnje

Dvotirne proge |
Vse elektrificirane|
Hitrosti za 160+km/h |
Več-nivoljska križanja |

Predlog nadgradnje tega koridorja je v celoti v dvotirne proge, vse elektrificirane, s hitrostmi 160 km/h in več ter obveznimi večnivojskimi prehodi.

Tip prog koridorja po odsekih
Osijek–Varaždin [250 km]
34.5%
Varaždin–Čakovec–DM Slovenija [20 km]
2.8%
Ormož–Središče–DM Hrvaška [11 .6 km]
1.6%
Ormož–Hodoš–DM Madžarska [69 .2 km]
9.5%
Sombotel–Jageršek–DM Slovenija [96 .2 km]
13.3%
Sombotel–Bögöt [17 km]
2.3%
Bögöt–Rajka–DM Slovaška [109 .2 km]
15%
Bratislava–Rusovce–DM Madžarska [22 km]
3%
Gradec–DM Madžarska–Sombotel [130 km]
18%
Legenda:
DVOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA
ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA
ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, NEELEKTRIFICIRANA
NI POTNIŠKEGA PROMETA
PROGA/POSTAJA V NADGRADNJI/NAČRTOVANJU/NAMENU
DEMONTIRANA PROGA
Specifikacija in predlog nadgradnje

Specifikacija koridorja po progah

Predlog koridorja Drava–Mura–Raba–Donava povezuje Osijek v Podravini na Hrvaškem in Bratislavo na Slovaškem.

Železniška proga iz Osijeka do Varaždina na Hrvaškem se vpisuje v TEN_T. Tudi proga od Varaždina do Čakovca je že v načrtu za nadgradnjo. Na Hrvaškem ta koridor potrebuje le nadgradnjo proge iz Čakovca do državne meje v Sloveniji v Središču, saj je celotna proga –Ormož–Središče–Čakovec–Kotoriba–Murakeresztúr– že vpisana v celoviti TEN_T in je enotirna ter ne-elektrificirana.

V Sloveniji ta koridor potrebuje drugi tir iz Ormoža prek Ljutomera in Murske Sobote do Hodoša in naprej do Jagerška, madžarsko Zalaegerszeg, na Madžarskem.

Na Madžarskem in Slovaškem ta koridor potrebuje tudi posodobitev svojih prog. Za progo Velika Kanižo–Zalaszentiván oz. Jageršek, trenutno enotirna in ne-elektrificirana, je že za leto 2022 napovedana nadgradnja in elektrifikacija.

Za odsek Gradec, nemško Graz, v Avstriji do Sombotela, madžarsko Szombathely, na Madžarskem je predvidena tudi nadgradnja te železniške proge, saj je ta proga trenutno enotirna in elektrificirana, a tudi že vpisana v TEN-T.

Ta predlog koridorja Drava–Mura–Raba–Donava je povezan s tremi obstoječimi jedrnimi TEN_T koridorji:

Jedrni TEN_T železniški koridorji vključujejo najpomembnejše povezave in povezujejo najpomembnejša vozlišča, in naj bi bilo dokončano s pomočjo sredstev Evropske komisije do leta 2030.

Evropska unija (EU) zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Stopnja sovlaganja nepovratnih EU sredstev znaša do 85 odstotkov. Sredstva se usmerjajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, ang.: European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, ang. Cohesion Fund (CF).

Pustite komentar

Minimum 4 characters