Boljše železnice rabimo zato, da se otroci ne bodo bali prehajati železniške prehode. Fotografija na naslovnici tega zapisa je iz Ruš, kjer je Koroška proga, ki povezuje Maribor s Prevaljami in naprej do Celovca. Zgrajena davnega 1861. leta.
Otroci so pred prehodom na tla narisali lokomotivo in napisali: »PAZI VLAK«. Boljše železnice rabimo zato, da bodo imeli možnost otroci varno in samostojno prehajati železniške proge. Več nivojske prehode tudi na vseh regionalnih progah. Zato rabimo boljše železnice.
Pred kratkim sem bil priča smrtni žrtvi na progi Ljubljana–Jesenice, tik pred nedelujočo železniško postajo Šiška, neposredno ob pomožnem stadionu v Šiški, pri Holmerjevi stezi. Me je kar pretreslo, ker moram priznati, da sva na skoraj identičnem mestu dan prej s partnerko prečkala to železnico. Na tej progi je železniški promet zelo frekvenčen. Spomladi so bile potem ob uradnem prehodu za pešce čez to progo par metrov naprej, končno postavljene zapornice. Potem, ko je bila tam na prehodu za pešce odmevna smrtna žrtev atleta, ki vlaka ni slišal, ne videl, ker je prečkal sicer uradni a takrat še nezavarovani prehod s slušalkami na glavi, verjetno poslušajoč muziko. No, to zimsko popoldne sem bil sam namenjen na trening na športni otok ob Holmerjevi stezi. Kjer so tudi tri trening igrišča za nogomet in kjer mladi nogometaši trenirajo. Ena skupina je ravno zaključila trening. Eden izmed nogometašev je že odhajal in njegov soigralec mu je zaklical: »Pazi na vlak!«. Zato rabimo boljše železnice.
In nenazadnje. Verjetno tisti, ki to berete veste, da smo v Mobilitatis Omni začeli z zagovarjanjem ponovno vzpostavitve proge –Ljutomer–Gornja Radgona– in še posebej ponovne vzpostavitve čezmejnega železniškega mostu čez reko Muro. No, ta proga je bila zgrajena leta 16. oktobra 1891. 130. obletnico te proge smo obeležili z začetkom podpisovanja Deklaracije o Murskem mostu v omrežju Mura–Drava prog. Gledano iz glavne železniške postaje Ljutomer (ja, Ljutomer ima dve železniški postaji, načrtuje se tretja oz. postajališče), 1,7 km te proge teče vzporedno s progo Pragersko–Hodoš, seveda kot drugi, odstavni pas te avtomatizirane in elektrificirane proge. Se ob koncu ravnice iz Ljutomera, v zavoju proti Noršincem, odcepi oz. nadaljuje kot ne-elektrificirana proga (glej fotografijo).
Progi se dokončno ločita na izhodu iz Noršincev proti Lukavcem, kjer je bil dolgo časa prehod čez progo Pragersko–Hodoš (proti Murski Soboti) seveda zavarovan z zapornicami, prehod te proge Ljutomer–Gornja Radgona (proti Gornji Radgoni) pa do pred še par leti, ne. Seveda so bile tam pogoste smrtne nesreče. Med njimi tudi moj sošolec iz osnovne šole. Zato rabimo boljše železnice. Tudi zato.
P. S.: zelo se bomo potrudili, da objavimo ta novičnik vsak torek.
P. S. 2: podkast, s prenosom tudi na teh spletnih straneh pa štartamo v začetku maja.
