11 skupno predlogov nadgradnje železniških prog smo pripravili. Kaj je pravzaprav v ozadju teh predlogov? Gremo lepo po vrsti. Prvi del zapisa o strateškem ozadju predlogov nadgradnje železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah.
Štirje predlogi jedrnih TEN_T koridorjev so vezani na, seveda, jedrni TEN_T (angleško Trans European Transport Network). Vsi vemo, da bo jedrno omrežje Evropska komisija nadgrajevala do leta 2030. V Sloveniji imamo v jedrnem TEN_T vpisane proge od Kopra do Ljubljane in naprej do Maribora oz. do meje z Avstrijo ter progo Pragersko – Hodoš. Hkrati seveda tudi progo iz vozlišča Zidani most do Dobove oz. meje s Hrvaško, ki se nadaljuje do Zagreba in naprej proti Beogradu. Skupaj imamo v jedrnem TEN_T v Sloveniji vpisanih 515 kilometrov železniških prog.
Štiri koridorje skupaj predlagamo za nadgradnjo kot jedrne TEN_T koridorje. Na prvem in drugem mestu sta koridorja, ki imata res velik potencial. Koridor Sava in Koridor –Donava–Mura–Drava–Sava. Prvega, znanega tudi pod imenom Koridor X, je aktualni minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec, pod uradnim imenom Alpsko-Jugovzhodni koridor, že predlagal v nadgradnjo v nivo višje v TEN_T. Zelo pomembno bi bilo, da se ta koridor, v Sloveniji to pomeni predvsem progo –Ljubljana–Jesenice–, vpiše v jedrni TEN_T, kajti to potem omogoča nadgradnjo s pomočjo sredstev Evropske komisije, kot predlagamo prek kohezijskih sredstev v višini do 85 odstotkov nepovratnih sredstev, že do leta 2030.
Na kratko. V nadgradnjo kot jedrni TEN_T predlagamo 330 kilometrov obstoječih železniških prog v Sloveniji in 30 kilometrov novih prog.
Drugi koridor, ki ima morebiti še večji potencial za uresničitev že v obstoječi evropski perspektivi 2021–2027, smo poimenovali Koridor –Donava–Mura–Drava–Sava–. Gre za povezavo Dunaja in Zagreba, ki jo je sicer že predlagala tudi Evropska komisija. V Sloveniji je to zloglasni koridor Krapina, ki predvideva povezavo prek vzpostavitve nove trase –Đurmanec–Pragersko–. Predlog takega koridorja je Slovenija že zavrnila. Hrvaška iz tega naslova kljub temu nadgrajuje in gradi proge tega koridorja na Hrvaškem vse iz Zaprešiča do Krapine, novo progo iz Krapine do Varaždina in nadgradnjo proge iz Varaždina do Čakovca.
V Mobilitatis Omni predlagamo vzpostavitev tega koridorja čez Slovenijo izključno po obstoječih progah, saj v Sloveniji vzpostavljamo drugi tir iz Maribora do meje z Avstrijo, za progo –Pragersko–Hodoš–, bi bilo možno iz tega naslova pridobiti že dogovorjenih 85 odstotkov sredstev za nadgradnjo proge –Pragersko–Hodoš– v dvotirno, kot je tudi že predvidena po uradnih dokumentih v Sloveniji, a še brez časovnice. V vpis v jedrni TEN_T in nadgradnjo predlagamo potem tudi odsek iz Ormoža v Središča do meje s Hrvaško, to je proga –Ormož–Središče–, ki je že sicer vpisana v celoviti TEN_T, a je enotirna in ne-elektrificirana. Tako bi bistveno bolje izkoristili mejni obstoječi prehod Središče, ki je del ene najstarejših prog v Sloveniji in na Hrvaškem in je ravna kot premica, proga, ki bi si jo na Dolenjskem in v Beli Krajini samo želeli.
Predlog jedrnega TEN_T železniškega koridorja Sava: Salzburg–Beljak–Jesenice–Ljubljana–Dobova–Zagreb.
Predlog jedrnega TEN_T koridorja Donava–Mura–Drava–Sava, ki povezuje Dunaj in Zagreb, po obstoječih progah skozi Slovenijo.
Predlog jedrnega TEN_T koridorja Drava–Mura–Raba–Donava: Osijek–Varaždin–Murska Sobota–Sombotel/krak Gradec–Bratislava.
Predlog koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa, ki prečka tri reke in dve državi: Kamnik–Novo mesto–Karlovac–/krak Kočevje–/krak Sevnica.
