Jedrni koridorji
Predlogi nadgradnje jedrnih TEN_T koridorjev
- Sredozemskim koridorjem, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke–Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/ Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony, vzpostavljenim 10. novembra 2013; z
- Baltsko–Jadranskim koridorjem, Świnoujście/ Gdynia–Katowice–Ostrava/ Žilina–Bratislava/ Dunaj/ Celovec–Videm–Benetke/ Trst/ Bologna/ Ravenna s krakom Gradec–Maribor–Ljubljana–Koper/ Trst, vzpostavljenim 10. novembra 2015; in s tovornim
- Jantarnim koridorjem, Koper–Ljubljana–Zalaszentivan–Sopron/ Csorna–(madžarsko-srbska meja)–Kelebia–Budimpešta–Komárom–Leopoldov/ Rajka–Bratislava–Žilina–Katovice/ Krakov–Varšava/ Lukow–Terespol–(poljsko-beloruska meja), vzpostavljenim 2. februarja 2019.
Predlog jedrnega TEN_T železniškega koridorja Sava: Salzburg–Beljak–Jesenice–Ljubljana–Dobova–Zagreb.
Koridor Sava je znan tudi kot koridor X, za katerega obstaja zelo močan interes za tovorni promet. Glede potniškega prometa moramo vedeti, da smo imeli na tem koridorju še v 1980-ih 30 povezav dnevno na relaciji München–Beograd. Danes imamo iz Ljubljane v München tri povezave, le eno brez transferja. Iz Ljubljane v Zagreb imamo dnevno le tri vlake, do Beograda trenutno ni železniških povezav.
Koridor ima v Sloveniji tri obstoječe proge oz. trase. Predor Karavanke, ki je obnovljen, a kot enotirni, čeprav je bil v osnovi dvotirni in je proga med Jesenicami in predorom dvotirna ter elektrificirana. Proga –Ljubljana–Jesenice– je enotirna in elektrificirana in naj bi se vpisala oziroma nadgradila v jedrni TEN_T (trenutno je vpisana v celoviti TEN_T). Slovenske železnice in pristojna direkcija že načrtujejo tudi vpis drugega tira te proge v prostor. Proga –Ljubljana–Zidani most–Dobova– je dvotirna in elektrificirana, odsek do Zidanega mosta je po strateških dokumentih v Republiki Sloveniji sicer predviden kot štiri tirni.
Jeseni 2021 je bivši pristojni minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec, predal vlogo za nadgradnjo vpisa tega koridorja znotraj TEN_T, z uradnim imenom Alpsko–Jugovzhodni koridor, evropski komisarki za promet Adini Vălean.
Koridor –Donava–Mura–Drava–Sava– je povezava med Dunajem in Zagrebom, za katero obstaja izredno močan interes tako v Republiki Avstriji kot tudi v Republiki Hrvaški.
Republika Hrvaška je iz tega naslova uspela vpisati v jedrni TEN_T t. i. Krapinski koridor, za nadgradnjo in vzpostavitev katerega že koristi kohezijska sredstva v najvišji višini sovlaganja Evropske komisije (EK), do 85 odstotkov. Predlog koridorja –Donava–Mura–Drava–Sava– predvideva drugi tir na trasi med Pragerskim in Ormožem proge –Pragersko–Hodoš–, ki je obnovljena, enotirna, avtomatizirana in elektrificirana proga za hitrosti do 160 km/h, skladno kot že predvidevajo tudi strateški dokumenti Republike Slovenije za to progo.
Predlagamo tudi nadgradnjo odseka proge med Ormožem in Središčem do meje s Hrvaško, v celotni dolžini 11,6 km, po možnosti tudi z vpisom v jedrni TEN_T. Trenutno je ta odsek del celovitega TEN-T in ga je treba obnoviti in nadgraditi, predlagamo prav tako v dvotirno, elektrificirano progo, vsekakor skladno s standardom kot je že vzpostavljen za progo –Pragersko–Hodoš–.
Predlog jedrnega TEN_T koridorja Donava–Mura–Drava–Sava, ki povezuje Dunaj in Zagreb, po obstoječih progah skozi Slovenijo.
Koridor –Drava–Mura–Raba–Donava– poteka iz Osijeka na Hrvaškem, vse do Bratislave na Slovaškem.
Predlagamo vpis manjkajočih delov v jedrni TEN_T. Proga na Hrvaškem, iz Osijeka do Varaždina je ravninska, vpis te proge v TEN_T poteka. Trasa med Varaždinom, Čakovcem in mejo v Sloveniji, je od meje s Hrvaško do Središča in Ormoža že vpisana v celoviti TEN_T in jo že znotraj koridorja –Donava–Mura–Drava–Sava– predlagamo za nadgradnjo v jedrni TEN_T.
Vzpostavitev koridorja v Sloveniji omogoča vzpostavitev drugega tira proge –Pragersko–Hodoš–, na odseku –Ormož–Hodoš–, kot je sicer že predviden tudi v strateških dokumentih Republike Slovenije a je v zadnji Viziji 2050+: Razvoj slovenskega železniškega omrežja umanjkal.
Strateško je za Slovenijo pomembno, da vzpostavi koridor do Bratislave, kajti Madžarska je že za leto 2022 napovedala nadgradnjo in elektrifikacijo proge Velika Kaniža, madž.: –Nagykanizsa–Zalaszentiván–, vse do Jagerška, madž. –Zalaegerszeg–, ki omogoča neposredno hitro povezavo med Bratislavo oz. Dunajem, skozi Madžarsko do Zagreba, kompletno mimo Slovenije, glej interaktivno mapo oz. mapo spodaj.
Predlog jedrnega TEN_T koridorja Drava–Mura–Raba–Donava: Osijek–Varaždin–Murska Sobota–Sombotel/krak Gradec–Bratislava.
Predlog koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa, ki prečka tri reke in dve državi: Kamnik–Novo mesto–Karlovac–/krak Kočevje–/krak Sevnica.
Koridor –Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa– je koridor, za katerega predlagamo kompletno novi vpis v jedrni TEN_T.
Koridor poteka iz Kamnika prek Ljubljane, do Grosuplja, Trebnja, Novega mesta, Črnomlja in Metlike ter do Karlovca na Hrvaškem. Predlog župana Kamnika je, da koridor podaljšamo tudi do Avstrije, do Celovca, kar bi bila več kot smiselna ideja, saj Avstrija gradi kompletno novo progo –Gradec–Celovec–. Predlog župana Novega mesta je, da se vzpostavi dodaten krak tega koridorja iz Novega mesta v Krško, kar v Mobilitatis Omni predlagamo kot novi krak iz Kočevja do Straže, po obstoječi progi iz Straže do Novega mesta in potem Novo mesto do Brežic ali Dobove.
Koridor predlagamo kot dvotirno, elektrificirano progo, ki je trenutno na celotni trasi enotirna in ne-elektrificirana. Trasa drugega tira še ni določena. Načrti Republike Slovenije oz. ključnih deležnikov predvidevajo dva tira na odseku proge med Ljubljano in Novim mestom ter med Ljubljano in Kamnikom, a trenutno brez vpisa v TEN_T. Predvidena nadgradnja proge –Ljubljana–Kamnik– vključuje tudi gradnjo novega odseka proge do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, z navezavo na Naklo, kjer potem proga do Kranja, brez potniškega prometa sicer, že obstaja.
Ta koridor ima tudi dva pomembna kraka, na katera ne smemo pozabiti, krak krak –Grosuplje–Kočevje– in –Trebnje–Sevnica– , za katera prav tako predlagamo elektrifikacijo kot enotirni progi in prav tako vpis v TEN-T.
Koridor –Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa– je koridor, ki ga tvorita dve obstoječi progi in dva obstoječa kraka.
Z vpisom koridorja v jedrni TEN_T pridobimo en dodatni glavni prehod s Hrvaško (ob obstoječem jedrnem prehodu v Dobovi in dveh celovitih prehodih v Ilirski Bistrici in Središču, preostali prehodi/proge s Hrvaško trenutno niso vpisani v TEN_T) in opcijo podaljšanja koridorja v Avstrijo na novo grajeno hitro progo –Gradec–Celovec–. Utemeljitev vzpostavitve koridorja:
- Celoten koridor predlagamo kot dvotirno progo od Kamnika do Metlike/Črnomlja in državne meje z vpisom v jedrni TEN_T. Za oba kraka, Kočevje in Sevnica predlagamo nadgradnjo v enotirno, prav tako elektrificirano progo, kar bi omogočilo enoten standard, višjo frekvenco in hkrati bolj ekonomične železniške povezave.
- Če upoštevamo le nadgradnjo obstoječih prog in krakov koridorja, pridobimo predvsem neposredne povezave med Kamnikom in Metliko vključno s čezmejnimi povezavami do Karlovca oziroma Zagreba; in
- prvi krog koridorja, ki bi bistveno izboljšal povezanost na pomembnem delu osrednje in jugovzhodne Slovenije, namreč krožna povezava: –Ljubljana–Zidani most–Sevnica–Trebnje– Grosuplje–Ljubljana–, v eno in drugo smer.
Strateško je predlog podaljšanja koridorja do Republike Avstrije več kot smiseln, saj ima koridor s tremi vključenimi državami več možnosti za podporo v EU, še posebej, ker je v Republiki Avstriji železniška infrastruktura izjemno dobro razvita. Po drugi strani je za notranje povezave med regijami predlog vzpostavitve povezave med Novim mestom in Krškim oziroma Brežicami na eni strani in na drugi strani dokončanje povezave –Novo mesto–Straža–Kočevje– s čimer pridobimo drugi krog koridorja: –Ljubljana–Zidani most–Krško/Brežice–Novo mesto–Straža–Kočevje–Grosuplje–Ljubljana–.
Razširjeni koridorji
Predlogi nadgradnje razširjenih TEN_T koridorjev
Predlogi nadgradnje razširjenih TEN_T koridorjev: kraka Radgona/ Radkersburg, Koroškega koridorja in koridorja –Paka–Savinja–Sotla– ter koridorjev: vozlišče Ljubljana koridorja Sava, koridor –Julijske Alpe–Istra–, –Goriško–Osrednjeslovenski– krak in nenazadnje –Zala–Mura–Drava– koridor so prav tako neposredno povezani s prej naštetimi tremi jedrnimi TEN_T koridorji.
Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moral spodbujati razvoj celotnega omrežja.
Evropska unija (EU) zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Tako za prej predlagane jedrne kot tudi za razširjene oz. celovite TEN_T koridorje. Stopnja sovlaganja nepovratnih EU sredstev znaša do 85 odstotkov. Sredstva se usmerjajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, angleško European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, angleško Cohesion Fund (CF), hkrati.
Razširjeni jedrni TEN_T koridor, ki ponovno povezuje Gornjo Radgono in Radgonske Toplice.
Radgonski krak ponovno, po več kot 75. letih, železniško povezuje Gornjo Radgono in Radgonske Toplice, nemško Bad Radkersburg (nekoč eno mesto).
V Republiki Avstriji je ta Radgonska proga, ki je v letu 2020 praznovala 130. obletnico, obeleženo z zagonom Deklaracije o Murskem mostu v omrežju Mura-Drava prog, že predvidena za obnovo, s ciljem zmanjšati potovalni čas med avstrijsko Radgono in Špiljami na pol ure (trenutno je potovalni čas skoraj eno uro). Republika Avstrija in Dežela Štajerska bosta v obnovo te približno 31 kilometrov dolge proge vložili 109,5 milijonov €, v razmerju 80/20. Do leta 2031 bo ta proga v Republiki Avstriji tudi že elektrificirana.
Obe državi, Republika Slovenija in Republika Avstrija, morata tudi ponovno vzpostaviti čezmejni železniški most čez reko Muro, ki je bil miniran ob koncu druge svetove vojne in potem polovično demontiran s strani Republike Avstrije leta 1947, z demontažo druge polovice mostu s strani bivše Jugoslavije potem leta 1955. Skupna ocenjena dolžina čezmejnega mostu in manjkajoče trase je okvirno pet kilometrov. Zakaj most rabimo smo pojasnili tudi v Deklaraciji o Murskem Mostu v omrežju Mura-Drava proge, ki so jo podpisali in podprli tako članice in člani kot tudi partnerji Mobilitatis Omni inštituta.
Predlagamo vpis proge –Ljutomer–Gornja Radgona– v razširjeni jedrni TEN_T in nadgradnjo, vključno z elektrifikacijo, primerno tudi za težak tovorni promet. Vsekakor je več kot smiselno to progo oziroma ta krak ponovno navezati na obe obstoječi jedrni TEN_T koridorski progi, –Ljubljana–Dunaj–, s stičiščem v Špiljah in po drugi strani na progo –Pragersko–Hodoš–, s stičiščem v Ljutomeru.
Na odseku med Ljutomerom in Lipovci, predlagamo novo železniško traso iz avtocestnega vozlišča Vučja vas, ki je neposredno ob progi –Ljutomer–Gornja Radgona–, do Lipovec, z novim železniškim mostom čez Muro, prav tako predvidoma ob avtocesti. Ta odsek, iz Ljutomera do Vučje vasi in naprej Lipovec oziroma Murske Sobote in Beltinec, bi izvrstno deloval po eni strani kot uradno napovedani (a brez časovnice) drugi tir proge –Pragersko–Hodoš– in po drugi strani kot začetek novo napovedane proge –Murska Sobota–Maribor–.