Zakaj Zavezništvo?

Strateško ozadje Zavezništva

  1. Ker železnica in drugi trajnostni načini prevoza zagotavljajo stroškovno učinkovito mobilnost za vse IN rešitve, ki koristijo gospodarstvu, varujejo okolje in zagotavljajo skladen regionalni razvoj urbanih in semi-urbanih ter ruralnih področij, hkrati pa zagotavljajo blaginjo prebivalstva.
  2. Ker ponovna vzpostavitev čezmejnih železniških manjkajočih členov in povezav predstavlja eno največjih priložnosti za večjo mobilnost, gospodarski in trajnostni razvoj v obmejnih regijah Evropske unije.
  3. Ker sedanje mobilnostne navade v Sloveniji in širše v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer prevladujejo zasebni motorizirani načini, ne povzročajo le povečanih zastojev in onesnaževanja, ampak tudi zmanjšujejo gospodarski napredek in socialno kohezijo.
Koridor Sava
Koridor Sava

Predlog jedrnega TEN_T železniškega koridorja Sava: Salzburg–Beljak–Jesenice–Ljubljana–Dobova–Zagreb.

Koridor Sava je znan tudi kot koridor X, za katerega obstaja zelo močan interes za tovorni promet. Glede potniškega prometa moramo vedeti, da smo imeli na tem koridorju še v 1980-ih 30 povezav dnevno na relaciji München–Beograd. Danes imamo iz Ljubljane v München tri povezave, le eno brez transferja. Iz Ljubljane v Zagreb imamo dnevno le tri vlake, do Beograda trenutno ni železniških povezav.

Koridor ima v Sloveniji tri obstoječe proge oz. trase. Predor Karavanke, ki je obnovljen, a kot enotirni, čeprav je bil v osnovi dvotirni in je proga med Jesenicami in predorom dvotirna ter elektrificirana. Proga Ljubljana–Jesenice je enotirna in elektrificirana in se vpisuje oz. nadgrajuje v jedrni TEN-T (trenutno je vpisana v celoviti TEN-T). Slovenske železnice že načrtujejo tudi vpis drugega tira te proge v prostor. Proga Ljubljana–Zidani most–Dobova je dvotirna in elektrificirana, odsek do Zidanega mosta je po strateških dokumentih v Republiki Sloveniji sicer predviden kot štiri tirni.

Jeseni 2021 je pristojni minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec, predal vlogo za vpis tega koridorja v jedrni TEN-T, z uradnim imenom Alpsko–Jugovzhodni koridor, evropski komisarki za promet Adini Vălean.

Koridor –Donava–Mura–Drava–Sava– je povezava med Dunajem in Zagrebom, za katero obstaja izredno močan interes tako v Republiki Avstriji kot tudi v Republiki Hrvaški.

Republika Hrvaška je iz tega naslova uspela vpisati v jedrni TEN-T t. i. Krapinski koridor, za nadgradnjo in vzpostavitev katerega že koristi kohezijska sredstva v najvišji višini sovlaganja Evropske komisije (EK), do 85 odstotkov. Predlog koridorja –Donava–Mura–Drava–Sava– predvideva drugi tir na trasi med Pragerskim in Ormožem proge –Pragersko–Hodoš–, ki je obnovljena, enotirna, avtomatizirana in elektrificirana proga za hitrosti do 160 km/h, skladno kot že predvidevajo tudi strateški dokumenti Republike Slovenije za to progo.

Predlagamo tudi nadgradnjo odseka proge med Ormožem in Središčem do meje s Hrvaško, v celotni dolžini 11,6 km, z vpisom v jedrni TEN-T. Trenutno je ta odsek del celovitega TEN-T in ga je treba obnoviti in nadgraditi, predlagamo prav tako v dvotirno, elektrificirano progo, vsekakor skladno s standardom kot je že vzpostavljen za progo –Pragersko–Hodoš–.

Koridor Donava Mura Drava Sava (1920 × 1080 px)
Donava–Mura–Drava–Sava

Predlog jedrnega TEN_T koridorja Donava–Mura–Drava–Sava, ki povezuje Dunaj in Zagreb, po obstoječih progah skozi Slovenijo.

Koridor –Drava–Mura–Raba–Donava–  poteka iz Osijeka na Hrvaškem, vse do Bratislave na Slovaškem.

Predlagamo vpis manjkajočih delov v jedrni TEN_T. Proga na Hrvaškem, iz Osijeka do Varaždina je ravninska, vpis te proge v TEN_T poteka. Trasa med Varaždinom, Čakovcem in mejo v Sloveniji, je od meje s Hrvaško do Središča in Ormoža že vpisana v celoviti TEN-T in jo že znotraj koridorja –Donava–Mura–Drava–Sava– predlagamo za nadgradnjo v jedrni TEN-T.

Vzpostavitev koridorja v Sloveniji omogoča vzpostavitev drugega tira proge Pragersko–Hodoš, na odseku Ormož–Hodoš, kot je sicer že predviden tudi v strateških dokumentih Republike Slovenije a je v zadnji Viziji 2050+: Razvoj slovenskega železniškega omrežja umanjkal.

Strateško je za Slovenijo pomembno, da vzpostavi koridor do Bratislave, kajti Madžarska je že za letošnje leto 2022 napovedala nadgradnjo in elektrifikacijo proge Velika Kaniža, madž.: Nagykanizsa–Zalaszentiván , vse do Jagerška, madž. Zalaegerszeg, ki omogoča neposredno hitro povezavo med Bratislavo oz. Dunajem, skozi Madžarsko do Zagreba, kompletno mimo Slovenije, glej interaktivno mapo oz. mapo spodaj.

mapa koridor Zagreb - Bratislava
Izris koridorja –Zagreb–Bratislava–[Dunaj]
Koridor Drava–Mura–Raba–Donava (1920 × 1080 px)
Drava–Mura–Raba–Donava

Predlog jedrnega TEN_T koridorja Drava–Mura–Raba–Donava: Osijek–Varaždin–Murska Sobota–Sombotel/krak Gradec–Bratislava.

Koridor Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa (1920 × 1080 px)
Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa

Predlog koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa, ki prečka tri reke in dve državi: Kamnik–Novo mesto–Karlovac–/krak Kočevje–/krak Sevnica.

Koridor –Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa– je koridor, za katerega predlagamo kompletno novi vpis v jedrni TEN-T.

Koridor poteka iz Kamnika prek Ljubljane, do Grosuplja, Trebnja, Novega mesta, Črnomlja in Metlike ter do Karlovca na Hrvaškem. Predlog župana Kamnika je, da koridor podaljšamo tudi do Avstrije, do Celovca, kar bi bila več kot smiselna ideja, saj Avstrija gradi kompletno novo progo Gradec–Celovec. Predlog župana Novega mesta je, da se vzpostavi dodaten krak tega koridorja iz Novega mesta v Krško, kar v Mobilitatis Omni predlagamo kot novi krak iz Kočevja do Straže, po obstoječi progi iz Straže do Novega mesta in potem Novo mesto do Brežic ali Dobove.

Koridor predlagamo kot dvotirno, elektrificirano progo, ki je trenutno na celotni trasi enotirna in ne-elektrificirana. Trasa drugega tira še ni določena. Načrti Republike Slovenije oz. ključnih deležnikov predvidevajo dva tira na odseku proge med Ljubljano in Novim mestom ter med Ljubljano in Kamnikom, a trenutno brez vpisa v TEN-T. Predvidena nadgradnja proge –Ljubljana–Kamnik vključuje tudi gradnjo novega odseka proge do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, z navezavo na Naklo, kjer potem proga do Kranja, brez potniškega prometa sicer, že obstaja.

Ta koridor ima tudi dva pomembna kraka, na katera ne smemo pozabiti, krak –Grosuplje–Kočevje– in krak –Trebnje– Sevnica– , za katera prav tako predlagamo elektrifikacijo kot enotirni progi in prav tako vpis v TEN-T.

Če povzamemo. Koridor –Kamniška Bistrica–Krka– Kolpa– je koridor, ki ga tvorita dve obstoječi progi in dva kraka.

  • Z vpisom koridorja v jedrni TEN-T pridobimo en dodatni glavni prehod s Hrvaško (ob obstoječem jedrnem prehodu v Dobovi in dveh celovitih prehodih v Ilirski Bistrici in Središču, preostali prehodi/proge s Hrvaško trenutno niso vpisani v TEN-T) in opcijo podaljšanja koridorja v Avstrijo na novo grajeno hitro progo –Gradec–Celovec–.
  • Celoten koridor predlagamo kot dvotirno progo od Kamnika do Metlike/Črnomlja in državne meje z vpisom v jedrni TEN-T. Za oba kraka, Kočevje in Sevnica predlagamo nadgradnjo v enotirno, prav tako elektrificirano progo, kar bi omogočilo enoten standard, višjo frekvenco in hkrati bolj ekonomične železniške povezave. Če upoštevamo le nadgradnjo obstoječih prog in krakov koridorja, pridobimo predvsem:
    • neposredne povezave direktne povezave med Kamnikom in Metliko ter čezmejne povezave do Karlovca oz. Zagreba; in
    • prvi krog koridorja, ki bi bistveno izboljšal povezanost na pomembnem delu osrednje in jugovzhodne Slovenije, namreč krožna povezava: –Ljubljana–Zidani most–Sevnica–Trebnje– Grosuplje–Ljubljana–, v eno in drugo smer.
  • Strateško je predlog podaljšanja koridorja do Republike Avstrije več kot smiseln, saj ima koridor s tremi vključenimi državami več možnosti za podporo v EU, še posebej, ker je v Republiki Avstriji železniška infrastruktura izjemno dobro razvita.
  • Po drugi strani je za notranje povezave med regijami predlog vzpostavitve povezave med Novim mestom in Krškim oz. Brežicami na eni strani in na drugi strani dokončanje povezave –Novo mesto–Straža–Kočevje– morebiti večja prioriteta. (Obe opciji se med sabo sicer ne izključujeta.) Nova proga –Kočevje–Novo mesto–Krško/Brežice– bi tako omogočila:
    • drugi krog koridorja: –Ljubljana–Zidani most–Krško/Brežice–Novo mesto–Straža–Kočevje–Grosuplje–Ljubljana–.
Razširjeni koridorji

Predlogi nadgradnje
razširjenih TEN_T koridorjev

Predlogi nadgradnje razširjenih TEN_T koridorjev: kraka Radgona/ Radkersburg, Koroškega in koridorja –Paka–Savinja–Sotla– ter koridorjev: krak Ljubljana koridorja Sava, –Julijske Alpe–Istra–, –Goriško–Osrednjeslovenski–, –Goriško–Osrednjeslovenski– so prav tako neposredno povezani s prej naštetimi tremi jedrnimi TEN_T koridorji.

Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moral spodbujati razvoj celotnega omrežja.

Evropska unija (EU) zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Tako za prej predlagane jedrne kot tudi za razširjene oz. celovite TEN_T koridorje. Stopnja sovlaganja nepovratnih EU sredstev znaša do 85 odstotkov. Sredstva se usmerjajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, ang.: European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, ang. Cohesion Fund (CF).

Koridor Radgona Radkersburg(1920 × 1080 px)
Krak Radgona/ Radkersburg

Razširjeni TEN_T koridor, ki ponovno povezuje Gornjo Radgono in Bad Radkersburg.

Radgonski krak ponovno, po več kot 75. letih, železniško povezuje Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono, nemško Bad Radkersburg (nekoč eno mesto).

V Republiki Avstriji je ta Radgonska proga, ki je v letu 2020 praznovala 130. obletnico, obeleženo z zagonom Deklaracije o Murskem mostu v omrežju Mura-Drava prog, že predvidena za obnovo, s ciljem zmanjšati potovalni čas med avstrijsko Radgono in Špiljami na pol ure (trenutno je potovalni čas skoraj eno uro). Republika Avstrija in Dežela Štajerska bosta v obnovo te ca. 31. km dolge proge vložili 109,5 milijonov €, v razmerju 80/20.

Obe državi, Republika Slovenija in Republika Avstrija morata tudi ponovno vzpostaviti čezmejni železniški most čez reko Muro, ki je bil miniran ob koncu druge svetove vojne in potem polovično demontiran s strani Republike Avstrije leta 1947 z demontažo druge polovice mostu s strani bivše Jugoslavije potem leta 1955. Skupna ocenjena dolžina čezmejnega mostu in manjkajoče trase je ca. 5 km. Zakaj most rabimo smo pojasnili tudi v Deklaraciji o Murskem Mostu v omrežju Mura-Drava proge, ki so jo podpisali in podprli tako članice in člani kot tudi partnerji Mobilitatis Omni inštituta.

Predlagamo vpis proge –Ljutomer–Gornja Radgona– v celoviti TEN_T in nadgradnjo, vključno z elektrifikacijo, primerno tudi za težak tovorni promet. Vsekakor je več kot smiselno to progo oz. ta krak ponovno navezati na obe obstoječi jedrni TEN_T koridorski progi, –Ljubljana–Dunaj–, s stičiščem v Špiljah in po drugi strani na progo –Pragersko–Hodoš–, s stičiščem v Ljutomeru.

Na odseku med Ljutomerom in Lipovci, predlagamo novo železniško traso iz avtocestnega vozlišča Vučja vas, ki je neposredno ob progi –Ljutomer–Gornja Radgona–, do Lipovec, z novim železniškim mostom čez Muro, prav tako predvidoma ob avtocesti. Ta odsek, iz Ljutomera do Vučje vasi in naprej Lipovec oz. Murske Sobote in Beltinec, bi izvrstno deloval po eni strani kot uradno napovedani (a brez časovnice) drugi tir proge –Pragersko–Hodoš– in po drugi strani kot začetek novo napovedane proge –Murska Sobota–Maribor–.

Minimum 4 characters