Herald Ruijters, Povezave jedrnega in celovitega omrežja: promocija mobilnosti, ki presega TEN_T [ang. Trans-European Transport Network] [Video 📹]

Prepis prevedene intervencije

To je g. Herald Ruijters, namestnik generalnega direktorja z Generalnega direktorata za mobilnost in transport pri Evropski komisiji.

+ [Koordinacija Direktorata B > Naložbe, innovativni & trajnostni transport (MOVE.DDG1.B)]

G. Ruijters, beseda je vaša. [Najava Marka Savića]

Najlepša hvala, Marko, veseli me, da mi je le uspelo priključiti se. Bilo je nekaj težav z informacijskim sistemom Komisije. Sprejmite moje opravičilo za to nevšečnost. Kakorkoli že, zelo me veseli, da sem danes z vami, na kratko, na srečanju, ki se osredotoča tudi na promocijo mobilnosti, ki presega TEN-T [Trans-European- Transport Network].

»Povezave jedrnega in celovitega omrežja: Promocija mobilnosti, ki presega TEN-T«

Uvodoma bi rad poudaril začetno točko te Komisije, ki zelo trdo dela na Zelenem dogovoru (ang. Green Deal). V prihodnje bomo seveda morali dekarbonizirati transport in zagotovi, da bomo dosegli cilje Pariškega sporazuma – kot je nakazala predsednica [Evropske komisije] von der Leyen, z dekarbonizacijo za 55 odstotkov do leta 2030 in 90 odstotkov do leta 2050.

Poleg tega to pomeni, da bomo morali v transportu postaviti novo strategijo. Kjer ima moja Komisarka, ga. Vălean, rok do konca tega leta. Od tega trenutka naprej bodo sproženi številni predlogi. Zlasti v letu 2021, v predlogih v začetku leta bomo preučili alternativna goriva za pomorski in zračni promet; in malo pozneje poleti bomo v predlogu, ki bo predvidoma junija, preučili tudi alternativna goriva za vse načine prevoza in to infrastrukturo.

Ampak, če tukaj govorimo o spodbujanju mobilnosti, ki presega TEN-T, je pomembno razmišljati tudi o tem, kakšni naj bodo naslednji koraki za omrežje TEN-T. Novi predlog je predviden v septembru 2021. Ta predlog bomo povezovali tudi s predlogi, ki bodo obravnavali železniške koridorje, mestne in tudi celinske plovne poti.

Ta sveženj predlogov, ki bo objavljen septembra 2021, bo zelo pomemben. Poleg tega bodo ti predlogi povezani med seboj ter tudi z nekaterimi instrumenti vlaganja in financiranja. Ključnega pomena je, da se bomo premikali – po delčkih – iz osrednjega v celovito omrežje. Da dosežemo vse evropske regije. Ker se jedrno omrežje v tem trenutku dobro razvija –dokončano bi moralo biti do leta 2030 – in celovito omrežje potem do leta 2050.

Merila visoke kakovosti, ki jih imamo za jedrno omrežje, se bodo morala razširiti tudi na celovito omrežje. To pomeni, in to se mi zdi zelo pomembno za vse udeležence tega in drugih srečanj, ko razmišljamo o tem, kako bi še bolj dosegli vse regije. Ker mobilnost obstaja tudi zunaj TEN-T.

Z našimi kolegi iz DG Regio [Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko] tesno sodelujemo pri iskanju standardizacije in nadgradnji infrastruktur, ki so zmožne iti čez. In skupaj z njimi za prihodnje leto iščemo, kako čim bolj operacionalizirati te različne ravni infrastrukture.

To delo je potrebno, ker se ukvarjamo z vidiki, kot so razogljičenje, alternativna goriva in nadalje varnost in zaščita ter odpornost na podnebje. Zato moramo razmisliti, kako strukturni skladi, ki so na voljo kohezijskim državam in vsem ERDF [Evropski sklad za regionalni razvoj] državam, da jih “najbolje izkoristijo”, da bi dosegli standard Pariškega sporazuma.

Vse to je delo v naslednjih letih. Leto 2021 bo precej intenzivno kajti sodelovali bomo s številnimi zainteresiranimi stranmi po vsej EU, da bi kar najbolje izkoristili različne pravne in finančne instrumente.

Upam, da bo delo, ki ga izvajajo tako lokalne kot regionalne oblasti v številnih evropskih državah, našlo navdih, pomoč in smernice za delo, ki se prav tako opravlja na ravni EU. Zato sem seveda želel biti danes na voljo tudi vaši konferenci tukaj in zagotoviti, da imajo informacije, ki prihajajo iz Bruslja tudi uporabno vrednost.

Ker rabimo dve strani, imeti moramo vajo, ki je od spodaj-navzgor (ang. bottom-up), kamor se imajo možnost vključiti vsi državljani in oblasti. Prav tako moramo imeti tudi vajo od zgoraj-navzdol (ang. top-down), da pridemo do refleksije tudi o tem, kaj je širša evropska perspektiva.

Zato sem zelo hvaležen, da sem lahko v tem trenutku z vami. Da smo se medsebojno dosegli, četudi so razdalje velike, vendar imamo možnosti za pogovor, biti skupaj. Tovrstni instrumenti v resnici včasih omogočajo še več, kot je to bilo pred krizo [Covid-19]. Zelo sem hvaležen in predajam besedo nazaj.

Seveda moramo razogljičiti promet in zagotoviti, da bomo dosegli Pariški sporazum – do leta 2030, kot je nakazala naša predsednica von der Leyen, z razogljičenjem do 55 odstotkov in do 90 odstotkov do leta 2050.
Herald Ruijters, Direktor na generalnem direktoratu Evropske komisije za mobilnost in promet