izr. prof. dr. Borna Abramović
16-10-2020: 130 let Radgonske proge
Slavnostni podpis Deklaracije o Murskem mostu
Uvodna predstavitev
izr. prof. dr. Borna Abramović: Povečati mobilnost regije z uporabo lokalnih železniških prog
Prepis prevedene uvodne predstavitve
Danes vam bom na kratko predstavil, kako povečati mobilnost na regionalni ravni z uporabo lokalnih železniških prog. Toda, morda za začetek, ker gre za spletno srečanje in ne bomo imeli priložnosti skupaj piti kave, [se spodobi, da se predstavim].
Sem izredni profesor na Fakulteti za promet in prometne vede Univerze v Zagrebu, kjer sem predstojnik katedre za upravljanje železniškega prometa. Sem tudi podpredsednik Hrvaške zbornice prometa in inženirjev prometne tehnologije, sem predsednik skupine integriranega javnega potniškega prometa pri Hrvaški gospodarski zbornici in sem predsednik upravnega odbora Hrvaške agencije za varnost v železniškem prometu oz. tako imenovani nacionalni varnostni agenciji.
Za danes sem pripravil kratek povzetek. Po parih uvodnih besedah bom govoril o začaranem krogu, potem pa bom prikazal eno zelo zanimivo študijo primera iz Južnečeškega okraja v Češki republiki. Ob koncu bom skušal izpeljati nekatere sklepe.
Uvodoma. Vsi vemo, da regionalne železnice poslujejo pod točko preloma. To pomeni, da je zelo veliko regionalnih železnic na meji, ne vedoč ali je bolje, da poslujejo ali da prenehajo z delovanjem. Zakaj je temu tako?
Zato ker imamo na regionalni ravni številčno in močno konkurenco avtomobilov, kjer je treba upoštevati, da število avtomobilov eksponentno narašča. Raste tudi kakovost cest, ne tako hitro, ampak tudi narašča. Potem imamo premalo naložb v te regionalne železniške proge in seveda, ker smo pod točko preloma, obstaja potreba po subvencijah.
V sedanjih razmerah je skoraj nemogoče, da bi regionalno železniško progo vodili brez pomoči subvencioniranja. Torej, kaj je začarani krog? Tak začarani krog se pogosto uporablja pri razlagi regionalnih železnic po Evropi. Ne samo v Sloveniji ali na Hrvaškem ali na Madžarskem ali v Avstriji, ta proces lahko vidimo v celotni Evropi. Torej kaj se zgodi?
Najprej ugotovimo, da število [železniških] potnikov upada. Naslednja stvar, za katero se odločimo je, da zmanjšamo število vlakov. Zato tudi število vlakov upada. Za tem izgubimo kakovost storitve. Nazadnje, ker število potnikov upada, se odločimo, da bomo na progi vozili manj vlakov, nato tudi splošna kakovost storitev upade. Kaj se zgodi? Ta [začarani] krog se ponavlja.
Po nekaj ponovitvah dobimo nič potnikov, z nič potniki dobimo nič vlakov, z nič vlaki ne dobimo storitev. Torej, ali obstaja kakšna možnost, kako izstopiti iz tega [začaranega] kroga? Vsekakor obstaja. In zagotovo imajo regionalni predstavniki_ce ali prebivalci regije na voljo zelo dobre možnosti, da železnico spet postavijo na progo.
Zdaj bi rad z vami delil en strip. Kako danes deležniki vidijo zgodbo o regionalnih železniških progah? Ta strip je oblikoval zelo znan ameriški politični risar Andy Singer. Singer ima številne knjige in mnogo stripov na temo sistemov javnega prevoza. V pričujočem stripu vidimo na prvi sliki javno naložbo in nato na drugi sliki potratne subvencije.
Na eni strani je mnenje ljudi, da je to, kadar vlagamo v ceste, primerno; temu rečemo javne naložbe. Ko vložimo denar v regionalne železniške proge, potem rečejo, da je popolnoma noro vlagati denar v takšen sistem. To je zelo pomembna paradigma za razumevanje prihodnosti regionalnih železniških prog. Spremeniti moramo miselnost uporabnika. Zgradili bomo ali vpeljali nove regionalne železniške storitve le zato, ker ljudje tovrstne storitve potrebujejo.
Zdaj bom poskušal na kratko okvirno predstaviti en zelo pozitiven scenarij. To je študija primera v Južnočeškem okraju. Menim, da ko bomo hoteli najti rešitev, bomo vedno našli način, kako narediti nekaj boljšega. Kot boste videli na mapi diapozitiva, so na jugu Češke spodaj České Budějovice, prestolnica tega dela Češke. Tu imamo dve železniški progi, ena je do Týna nad Vltavou, druga pa do Netolic. Uradno sta bili ti dve železniški progi zaprti za potniški promet pred več kot desetimi leti.
Vlada Južnočeškega okraja in češki nacionalni operater sta ugotovila, da je število potnikov premajhno in sta sprejela odločitev, da tam ne bosta vozila vlakov. Seveda, ljudje, ki živijo v teh dveh mestih, Týn nad Vltavou in Netolice, so pripravili ustrezne pobude. Želeli so imeti turistično ponudbo, saj so tam ob železnici zelo lepi gradovi, s čudovitimi krajinami za ogled z vlakom. Zato so se odločili za nov vozni red med Netolicami in Týnom nad Vltavou, le ob vikendih, sobotah in nedeljah.
Celotno linijo vodi zasebni operater. Ugotovili so, da v tej soseski obstaja zasebni prevoznik v železniškem sektorju, ki je pripravljen vključiti turistično ponudbo. Vozni red ni tako zapleten, da bi imeli vlake celi dan. Kaj je pomembno poudariti? Na obeh zadnjih postajališčih, v Netolicah ali v Týn nad Vltavou, je tudi avtobusna povezava do drugih krajin, do katerih ni mogoče priti po železniški povezavi. Izvedli so torej integriran pristop, železniško turistično povezavo in avtobuse, da bi pritegnili ljudi, da pridejo tja.
V češčini tej ponudbi pravijo: “Jihočeské léto s motoráčkem”, to pomeni, da imajo južno-češko poletje z motornimi vlaki. Zelo zanimivo. Tukaj je nekaj slik. Na prvi sliki vidite, kako izgleda motorni vlak in železniška postaja v Týnu nad Vltavou. Kot vidite, je to zelo značilna železniška postaja za ta del Evrope. Oglejte si tudi avtobus, zelo zanimiva ključna točka, to je star avtobus, zelo star avtobus in je namenjen le-tej turistični ponudbi.
Zelo zanimivo je vedeti, da se ta storitev upravlja s tako staromodno železniško motorno kompozicijo in še s staromodnimi avtobusi. Kot vidite na tretji sliki, junija na železniški dan za te regije prihajajo vsi politiki in druge znane osebnosti, proslavijo tovrstno ponudbo.
Namesto velikopoteznih zaključkov. Citiram Antonyja Foxxa, ki pravi: »Dejansko stanje prevozov je, da so usmerjeni v prihodnost. Če načrtujemo za to kar imamo, zaostajamo za krivuljo.«
Foxx torej pravi, da ko načrtujemo železniške storitve za danes, smo prepozni, izrazito prepozni. Železniške storitve moramo načrtovati vsaj za pet let vnaprej, a imamo možnost začeti voziti vlake takoj. Rezultati bodo doseženi v naslednjih letih. Biti moramo potrpežljivi.
Hvala vsem za vašo pozornost.
Dejansko stanje v transportu, da je usmerjeno v prihodnost. Ko načrtujemo za to kar imamo, smo za krivuljo.
Anthony Foxx, direktor Volcker Alliance, nekdanji minister za promet ZDA