Gornja Radgona, 19. junij — V okviru okoljevarstvenega izobraževanja za zaposlene družbe Arcont je bilo predstavljeno predavanje o možnostih za trajnostni razvoj mobilnosti v Pomurju. Ključne teme vključujejo ponovno oživitev železniških povezav, vzpostavitev učinkovitih avtobusnih vozlišč, razvoj kolesarske infrastrukture in priložnosti za evropsko sofinanciranje do 85 %. Poseben poudarek je namenjen nadgradnji in ponovni vzpostavitvi potniškega prometa na progi Gornja Radgona – Ljutomer ter predstavitvi vizije petnajstih čezmejnih potniških linij po obstoječi železniški infrastrukturi.
Kozina, 28. junij — Dvojna obmejna občina, Občina Hrpelje – Kozina, je kot 36. članica po vrsti pristopila v EZTS Mobilitatis Omni (v oblikovanju). Z županjo občine, Sašo Likavec Svetelšek, smo dosegli dogovor o podpori občine programu združenja in preoblikovanju Mobilitatis Omni v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje.
Objavili smo oceno stanja železniške infrastrukture in povezav za regije Pomurje, Podravje in nenazadnje za Koroško regijo, vključujoč tudi obmejne regije sosednjih držav v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.
Čeprav so v Sloveniji glavne železniške proge v pretežni meri obnovljene, to vsekakor ne drži za obmejne dele teh glavnih železniških prog. Še posebej je zaskrbljujoče, da imajo regionalne obmejne proge zelo slabe prepustne moči, niso v načrtih za nadgradnje in tudi frekvence povezav so slabe ali jih sploh ni.
Za regijo Pomurje je tako ključna značilnost, da sta dve izmed treh železniških prog te regije nedelujoči. V regiji Podravje je ključna značilnost razdrobljenost tras (relacij) in nizke frekvence železniških povezav (z izjemo povezav med Mariborom in Ljubljano), še posebej v in iz obmejnih delov regije. Koroška regija ima edino preostalo železniško progo z zelo nizkimi frekvencami železniških povezav.
Tudi v slovenščini smo objavili še preostanek predlogov nadgradnje železniške infrastrukture v Sloveniji in obmejnih regijah. Tukaj je vseh sedem, kot sedem palčkov iz pravljice, predlogov nadgradnje.
Načrti in predlogi, ki smo jih oblikovali so neposredno vezani na načrte vse-evropskega prometnega omrežja TEN_T.
Predstavljenimi predlogi povezujejo vse regije v Sloveniji, od Vzhoda do Zahoda tako znotraj države in nazaj kot tudi mednarodno. Z vlakom.
Strateško ozadje 11. predlogov nadgradnje železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah (2. del).
Opisali smo koridor –Drava–Mura–Raba–Donava–, ki povezuje Podravino in Varaždinsko županijo na Hrvaškem, s Podravjem in Pomurjem v Sloveniji, ter prek Madžarske in Slovaške poteka do Bratislave.
Predlagani koridor se neposredno navezuje, in delno prekriva, saj prav tako poteka prek mejnega prehoda Središče, v prvem delu opisani koridor –Donava–Mura–Drava–Sava–, ki povezuje Dunaj in Zagreb in prav tako poteka po obstoječih progah v Sloveniji.
Strateško ozadje 11-ih predlogov nadgradnje železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah (1. del).
Opisali smo prva dva predloga nadgradnje in vpisa manjkajočih delov v jedrni TEN_T (Trans-European Transport Network).
Prvi del ozadja v katerem opišemo prva dva jedrna izmed štirih jedrnih in skupno enajstih predlogov nadgradnje železniškega omrežja.
Simon Sinek je znani avtor, ki zagovarja, da je treba pričeti z odgovorom na vprašanje »zakaj?«.
Zakaj torej rabimo v Sloveniji korenito nadgradnjo železniške infrastrukture? Tri, v pretežni meri osebne, ne neposredno povezane zgodbe.
Radgonsko progo (nem. Radkersburger Bahn) —Špilje (nem.: Spielfeld Straß)—Radgona—Ljutomer, je zgradila »Družba Južne železnice«, v dveh delih.
Prvi del med Špiljami in Radgono je bil odprt 1885. leta, drugi do Ljutomera potem 1890 leta. Ljutomer je bil sprva končna postaja te proge in brez povezave z drugimi progami vse do leta 1924, saj za časa Avstro-Ogrske monarhije ni bil železniško povezan ne z Ormožem, niti s progo —Hodoš—Murska Sobota [1907].
Mobilitatis Omni je pobuda, ki se zavzema za: + ponovno vzpostavitev treh manjkajočih členov omrežja Mura in Drava proge; + vzpostavitev daljinskih kolesarskih poti ob teh progah; obnovo in nadgradnjo obstoječih čezmejnih Mura in Drava prog.
Zlata doba gradnje železnic v regijah rek Mura in Drava je potekala med 1857 in 1924, večinoma v času Avstro-Ogrske monarhije.
V zapisu predstavljamo šest prog, ki so omogočale, da so bile regije rek Mura in Drava že daljnega 1924. leta bolje povezane kot dandanes.
