Zlata doba gradnje železnic v regijah rek Mura in Drava

Murski most, ki je povezoval oba dela proge je bil očitno večji zalogaj in so zato progo gradili v dveh delih. Uradna predaja celotne Radgonske proge (nem. Radkersburger Bahn) v obratovanje je bila 16.10. 1890. 

Ljutomer je bil očitno končna postaja vse do leta 1924, saj za časa Avstro-Ogrske monarhije ni bil železniško povezan ne z Ormožem, do proge —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Velika Kaniža— [1860], ne z Mursko Soboto, kjer bila potem na ogrskem delu monarhije zgrajena proga —Hodoš—Murska Sobota [1907]. Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi tako Kraljevine Jugoslavije kot Republike Avstrije je bil torej Ljutomer za nekaj časa delno odrezan od drugih delov države. Po dostopnih podatkih je potniški železniški promet po prvi svetovni vojni iz Maribora v Ljutomer vozil prek Špilja in Radgone in se na ozemlju Avstrije ni ustavljal. 

Leta 1924 je bila potem zgrajena proga —Ormož—Ljutomer—Murska Sobota— in tako vzpostavila polovico prometnega križa v regijah Mure in Drave. Tudi to je bil verjetno razlog, da je bila ta proga ena glavnih logističnih poti v drugi svetovni vojni.

Ob koncu druge svetovne vojne je železniški most čez reko Muro, podobno kot nekatere druge železniške mostove čez reko Muro, z namenom zadržati napredujočo Rdečo armado, nemška vojska ob svojem umiku – minirala. (Vir: de.wikipedia.org.)

Murski most je bil miniran 17. aprila 1945, avstrijska stran je polovico mostu demontirala leta 1947 , takratna jugoslovanska stran pa leta 1955. Potniški promet je bil na delu proge —Ljutomer—Gornja Radgona— ukinjen leta 1968, kolikor je znano je takrat v Jugoslaviji potekala racionalizacija železniškega potniške prometa. 

Danes na tem delu proge med Radenci in Gornjo Radgono Slovenske občasno vozijo tovor. Celotna Radgonska proga je ne-elektrificirana, s številnimi nezavarovanimi prehodi čez progo. Na sosednji strani meje na tej progi teče potniški promet večkrat dnevno in se v Špilju naveže na koridorsko progo —Ljubljana—Dunaj— (znamenito Južno progo, torej).

Zanimivosti.

Manjkajoči člen te proge, manjkajoči železniški most čez reko Muro bo letos »praznoval« 75 let, kar je bil miniran. Zgodba pravi, da je bil miner nemške vojne ob zori 17.4. 1945 ujet, a da detonacije ni bilo moč preprečiti. Most ni bil dovolj miniran, da bi bil bil čisto nefunkcionalen. Po nekaterih podatkih je bil 9. maja 1945 most toliko usposobljen, da so čezenj prepeljali par vagonov.

Če pustimo zgodovino za trenutek ob strani. Na delu Radgonske proge med Špiljami in Radgono (nem. Bad Radkersburgom) je bila poleti 2019 opravljena testa vožnja Siemensove nove kompozicije Cityjet eco, z lastnim napajanjem oz. lastno električno baterijo. (Vir: Lebensader Neue Radkersburger Bahn S51.) Ob razvoju tehnologije in z daljšimi prevoznimi potmi, zna biti to za take in podobne ne-elektrificirane proge zelo vzpodbudna novica.