Kozina, 1. julij — Dvojna obmejna občina, Občina Hrpelje – Kozina, je kot 36. članica po vrsti pristopila v EZTS Mobilitatis Omni (v oblikovanju). Z županjo občine, Sašo Likavec Svetelšek, so v Mobilitatis Omni dosegli dogovor o podpori občine programu združenja in preoblikovanju v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje.

Občina Hrpelje – Kozina je pomembno železniško vozlišče, kjer se cepi proga iz Divače tako v smer Koper kot tudi v smer Pulja. V preteklosti je tu potekala še tretja proga, v smer Trst. Po dostopnih virih je naselje Kozina pravzaprav nastalo ob zgraditvi znamenite Južne železnice1. Znamenita Istrska proga Divača—Pulj je bila potem dokončana 1867 leta2. Danes po tej progi do Pulja, Slovenija in sosednje obmejne regije nimajo več frekvenčnega potniškega prometa kot tudi ne direktnih vlakov v in iz osrednje ali drugih delov Slovenije.

Železniška proga iz Divače v Pulj ima skupno 121,8 železniških kilometrov. Do cepišča Prešnica je to enotirna elektrificirana proga, ki se kot taka nadaljuje v Koper. Proga v Pulj se nadaljuje kot enotirna a ne-elektrificirana. V poletnem voznem redu sta običajno dva potniška vlaka v Pulj iz Divače, direktnih potniških vlakov iz osrednje Slovenije, kaj šele iz drugih delov Slovenije ali obmejnih regij, ni.

V Hrpelje je bila po zgraditvi Južne železnice, 1887 leta, zgrajena tudi proga Trst—Hrpelje. Iz Trsta se je tako pot po železnici do Pulja skrajšala za kar 38 kilometrov. Po progi se je, nasproti pričakovanjem o frekvenčnem tovornem železniškem prometu, odvijal živahen potniški promet. Konec leta 1958 je bila proga ukinjena in tračnice odstranjene3. Danes po trasi te proge Trst—Hrpelje poteka čudovita kolesarsko-sprehajalna pot.

V Mobilitatis Omni so Istrsko progo Divača—Pulj vključili v predlog nadgradnje in vzpostavitev razširjenega jedrnega koridorja, ki so ga poimenovali Julijske Alpe–Istra–Kvarner. Ta koridor ob Istrski progi tvori še ena znamenita proga, Bohinjska proga4. V združenju predlagajo kompleten vpis koridorja v razširjeno jedrno Vseevropsko prometno omrežje, angleško Trans-European Network Transport (TEN_T). Razširjeni jedrni TEN_N je predviden za nadgradnjo med leti 2030 in 2040. Za nadgradnje železniškega omrežja je iz kohezijskih sredstev na voljo vse do 85 odstotkov nepovratnih sredstev so-vlaganja iz kohezijskih instrumentov Evropske komisije, iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, hkrati. Skrajni čas je, da se tudi celotna Istrska proga Divača—Pulj, pravzaprav ponovno, vpiše v evropski železniški zemljevid.

V Mobilitatis Omni se veselijo podpore 36. članice, Občine Hrpelje – Kozina, in zagotavljajo, da bodo storili vse kar je v njihovi moči, da izkazano zaupanje tudi upravičijo.

Železniška proga Divača–Hrpelje-Kozina–Buzet–Pulj in predlog koridorja Julijske Alpe–Istra–Kvarner
Viri:
  1. Sodelavci projektov Wikimedie. (2023, 14. avgust). Kozina. Wikipedia. https://sl.wikipedia.org/wiki/Kozina
  2. Sodelavci projektov Wikimedie. (2007a, 11. maj). Zgodovina železnice v Sloveniji. Wikipedia.org; Wikimedia Foundation, Inc. https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_%C5%BEeleznice_v_Sloveniji#Istrska_proga_Diva%C4%8Da%E2%80%94Pulj_(1876)
  3. Sodelavci projektov Wikimedie. (2007b, 11. Maj). Zgodovina železnice v Sloveniji. Wikipedia.org; Wikimedia Foundation, Inc. https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_%C5%BEeleznice_v_Sloveniji#Proga_Trst%E2%80%94Hrpelje_(1887)
  4. Sodelavci projektov Wikimedie. (2024, 1. februar). Bohinjska proga. Wikipedia. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bohinjska_proga

Pustite komentar