DONACIJE
DONACIJE

EZTS (v oblikovanju)

DomovEZTS (v oblikovanju)
Ponovno
povezujemo
Vzhod z Zahodom

O združenju

EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) je, podobno kot sta to tudi Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj, eden izmed ključnih instrumentov kohezijske politike Evropske unije.
VEČ O ZDRUŽENJU
Povezujemo lokalni,
regionalni in državni ter
mednarodnimi nivo z EU deležniki

Člani in partnerji

Smo neodvisno združenje, ki povezuje člane in partnerje združenja ter deležnike železniške, avtobusne in kolesarske infrastrukture regionalne, državne in mednarodni ravni sosed Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in tudi Slovaške neposredno s ključnimi deležniki te povezane infrastrukture na ravni Evropske unije (EU).
VSI ČLANI IN PARTNERJI
Ponovna
vzpostavitev
čezmejnih povezav

Kaj zagotavljamo?

Zagotavljamo predajo vloge za nadgradnje železniške, avtobusne in kolesarske infrastrukture pristojnim institucijam Evropske komisije. Zagovarjamo ustrezne medkrajevne in med regijske ter čezmejne trase in frekvenčne povezave, tako avtobusnega kot železniškega javnega potniškega prometa ter drugih oblik trajnostne mobilnosti, vključno z e-mobilnostjo.
OBLJUBA ZDRUŽENJA V CELOTI
OSEBNO ČLANSTVODONACIJE/MBTT klub
POLNOPRAVNO ČLANSTVOPRISTOP POLNOPRAVNIH ČLANIC
PRIDRUŽENO ČLANSTVOPRISTOP PRIDRUŽENIH ČLANIC
Infografika: omrežje železniških prog v Sloveniji

Aktualno in predlagano stanje omrežja železniških prog v Sloveniji

Jedrni TEN_T (vseevropsko prometno omrežje, angleško Trans-European Transport Network ali TEN_T) ima v Sloveniji 510 kilometrov železniških prog, celoviti TEN_T pa 107 kilometrov železniških prog.

V združenju predlagamo, da se 330 železniških kilometrov obstoječih prog in 30 kilometrov novih železniških kilometrov dodatno vpiše v jedrni TEN_T.

V novo uvedeni razširjeni jedrni TEN_T, predlagamo, da se vpišejo druge proge, v ocenjeni dolžini 365 železniških kilometrov in 125 kilometrov novih železniških prog.
Aktualno/Predlagano omrežje jedrnih TEN_T železniških prog v Sloveniji:
TEN_T aktualno zeleznisko omrezje Slovenija (1366 × 768 px) jedrnoTEN_T zeleznisko omrezje Slovenija (1366 × 768 px) jedrno predlagano 2030
Povlecite levo/desno
Aktualno/Predlagano stanje razširjenega jedrnega TEN_T omrežja v Sloveniji:
Mobilitatis Omni TEN-T comprehensive current railways SloveniaMobilitatis Omni TEN-T comprehensive future proposal railways Slovenia
Povlecite levo/desno
Legenda:
Legenda zeleznice proge avtobusne trase
Nadgradnje infrastrukture

Čudovitih enajst. Štirje jedrni in
sedem razširjenih čezmejnih železniških koridorjev.

Jedrno omrežje TEN_T, angleško Trans-European Transport Network, povezuje najpomembnejša vozlišča v Evropi. To omrežje se bo s pomočjo sredstev EK (Evropske komisije) gradilo do leta 2030. Razširjeno jedrno omrežje TEN_T tvorijo prednostni odseki celovitega omrežja in se bo s pomočjo sredstev EK gradilo do leta 2040. Nenazadnje, celovito omrežje TEN_T pokriva vse evropske regije in bo s pomočjo sredstev EK dokončano do 2050. Prebrskajte predloge združenja jedrnih in razširjenih jedrnih železniških koridorjev za nadgradnjo železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah.
Podprite svoj koridor!

Tri gospodarske družbe so ustanovile Mobilitatis Omni poleti 2018. V vmesnem času so se združenju pridružile nove družbe, podjetja, mesta in občine ter partnerji tako iz Slovenije kot tudi iz Avstrije in Hrvaške.

Gospodarske družbe Arcont, Pomurski sejem in Teleing gradnje so ustanovile združenje Mobilitatis Omni. V vmesnem času so se Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (v oblikovanju) pridružile še nekatere gospodarske družbe in druge organizacije ter občine. Zato vabimo k podpori in včlanitvi tako organizacije iz gospodarstva in civilne družbe kot tudi občine ter druge ustanove, iz vseh, še posebej obmejnih regij v Sloveniji in njenih sosednjih državah.
Stik
Navežite stik z nami

tel. št.: 041 730 882;
e-pošta: info@mobilitatisomni.org.

Ustanoviteljice združenja
Tri gospodarske družbe
so ustanovile Mobilitatis Omni
Gospodarske družbe Arcont, Pomurski sejem in Teleing gradnje so 2. avgusta 2018 ustanovile Mobilitatis Omni.
Ustanoviteljice:
Arcont
Pomurski sejem
Teleing gradnje
Članice združenja
Članice združenja so tako
občine kot tudi gospodarske družbe
Občine in gospodarske družbe vseh vrst in velikost so že članice združenja Mobilitatis Omni. V združenje vabimo tudi vse druge občine v Sloveniji in regije sosednjih držav ter gospodarske družbevseh vrst in velikosti, da se združenju priključijo.
Združenje podpirajo tudi:
Občina Komen, Občina Dornava, Občina Sveti Tomaž, Občina Benedikt, Občina Gornji Petrovci, Mestna občina Ptuj, Občina Domžale, Občina Laško, podjetje Megla, podjetje Atrium-Novi interieri, Pomurske lekarne, javno podjetje Komunala Kranj in podjetje Murexin.

Vas zanima včlanitev?
Pristopite v Mobilitatis Omni
Vabimo vas, da pristopite v združenje Mobilitatis Omni bodisi kot pravna oseba bodisi osebno v MBTT klub. Sprejemamo tudi donacije, že od 1 € naprej. Vsaka podpora šteje. Že vnaprej najlepša hvala za vašo.
VČLANITEV IN PODPORA
mobilitatis-omni-o-institutu-foto-vlak-prometni-znak-pesci-kolesarji-Hohenzollern-Bridge-mobile
Zakaj Združenje?

Strateško ozadje Združenja

  1. Ker železnica in drugi trajnostni načini prevoza zagotavljajo stroškovno učinkovito mobilnost za vse in rešitve, ki koristijo gospodarstvu, varujejo okolje TER zagotavljajo skladen regionalni razvoj urbanih in semi-urbanih ter ruralnih področij, hkrati pa zagotavljajo blaginjo prebivalstvu.
  2. Ker ponovna vzpostavitev čezmejnih železniških manjkajočih členov in povezav predstavlja eno največjih priložnosti za večjo mobilnost, gospodarski in trajnostni razvoj v obmejnih regijah Evropske unije.
  3. Ker sedanje mobilnostne navade v Sloveniji in širše v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer prevladujejo zasebni motorizirani načini, ne povzročajo le povečanih zastojev in onesnaževanja, ampak tudi zmanjšujejo gospodarski napredek in socialno kohezijo.
STRATEŠKO OZADJE
Izhodišča nadgradenj

Koga zastopamo in kakšen je časovni okvir predlogov združenja?

Predloge za nadgradnje infrastrukture, tako železniške, avtobusne kot tudi kolesarske, vključno s predlogi za ustrezne in frekvenčne povezave vseh vrst javnega potniškega prometa zastopamo v imenu članic združenja Mobilitatis Omni in drugih partnerjev ter deležnikov združenja.
Reprezentacija

Koga zastopamo?

Nadgradnje železniške in kolesarske infrastrukture ter ustreznih tras in povezav medkrajevnega avtobusnega prometa predlagamo kot predstavniki članic združenja, ki so tako gospodarske družbe in podjetja kot tudi mesta, občine ter druge organizacije in partnerji. Povezujemo se tudi z gospodarskimi zbornicami in regionalnimi razvojnimi agencijami. Sprejemamo tudi donacije in osebno članstvo v MBTT klubu, tako je recimo naš član tudi dr. Janez Potočnik, bivši dvakratni evropski komisar.
USTANOVITELJI, ČLANI & PARTNERJI
Pričakovani začetek predlaganih nadgradenj

Časovnica predlaganih nadgradenj

Po dostopnih informacijah postopek vpisa železniške proge v TEN_T traja dve do tri leta. Postopek potrditve kohezijskega so-vlaganja Evropske komisije v nadgradnje TEN_T koridorjev traja šest let. Da smo na varni strani, predvidevamo, da bodo prvi projekti nadgradnje – izmed vpisanih 360 železniških kilometrov v jedrni TEN_T in izmed 515 železniških kilometrov vpisanih v razširjeni jedrni TEN_T (iz sedanjega celovitega in novih predlaganih prog) – začeli do leta 2030.
2023 2030
kilometri jedrnih TEN_T prog v Sloveniji:
510
870
kilometri celovitih TEN_T prog v Sloveniji:
107
515*
* za obstoječe proge v celovitem TEN_T in za novo predlagane med-regionalne proge predlagamo vpis v razširjeni jedrni TEN_T.
Formalno ozadje

Železnica velja za eno ključnih infrastruktur 21-ega stoletja.

Trajnostna mobilnost v okviru Zelenega dogovora Evropske komisije je ključna točka celotne Evrope. Prek oceana, v ZDA, je predsednik Biden sprožil pobudo Amerika je spet na pravem tiru (angl. America is back on track). Kitajska ima svojo pobudo za Svileni pas in poti (angl. Silk Belt and Road).

Hkrati pa danes pet sosednjih držav EU – Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Italija – še vedno nima železniških povezav in vseh železniških mejnih prehodov, ki so jih imele še pred drugo svetovno vojno. Čas je, da to spremenimo. Nekdanja Jugoslavija je zaprla devet izmed dvanajstih železniških mejnih prehodov na meji Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.

Zavzemamo se za obnovo manjkajočih povezav na železniških mejnih prehodih s sosednjimi državami s predlogi nadgradnje sedanjih 1.207 kilometrov železniških prog na 1.385 kilometrov železniških prog. Naš načrt in predlogi železniških koridorjev so skladni s:

Upoštevali smo tudi regionalne in lokalne načrte, kot sta na primer študiji:

V obzir smo prav tako vzeli s strani bivšega pristojnega ministra oz. bivše vlade predstavljeno:

Vlaganja

Vse do

85

odstotkov
EU so-vlaganja

je na voljo za nadgradnje železniške in avtobusne ter kolesarske infrastrukture , vključno s postajami in postajališči. Sovlaganje je na voljo iz kohezijskih instrumentov EK (Evropske komisije)in poteka prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, angleško European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, angleško Cohesion Fund (CF).

Nedavno poročilo je ugotovilo, da so manjkajoči čezmejni železniški členi »pogosto bistveni za regionalno železniško omrežje in bi lahko imeli pomembno evropsko korist, saj bi zbližali obmejne regije in zmanjšali regionalne razlike«. (Donat, 2020, str. 18)**

** Donat, L. (2020). Connecting Europe with a Rail Renaissance : Eight measures to revive the European rail system, Bonn, Berlin: Germanwatch, 36 str.

VIR
Koristi članstva in predlagani ukrepi

Kaj pričakujemo od združenja?

Ključne koristi za gospodarske družbe, mesta in občine ter javni in nevladni sektor so opredeljene v celi vrsti rešitev ter predlogov kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov po skupinah regij in občinah v Sloveniji, vljučno s čezmejnih regijami sosednjih držav, vse smo oblikovali na podlagi ocene stanja infrastrukture in povezav vseh vrst javnega potniškega prometa.
VEČ O KORISTIH ČLANSTVA
Ključne ekonomske koristi
Boljša medregionalna in mednarodna povezanost med regijami v šestih državah.
Vsakdo bi moral imeti možnost prihoda na delo, v šolo, na študij ali potovati v prostem času in na dopust s trajnostno obliko prevoza, po možnosti z vlakom in drugimi oblikami javnega potniškega prometa.
Infrastrukturne koristi
Avtomatizirane železniške proge, več nivojska železniška križanja in intermodalna vozlišča, postaje ter postajališča. Nič več zastojev v prometnih konicah!
Mesta in občine bodo pridobile korenito posodobljeno in nadgrajeno železniško infrastrukturo: železniške proge, postaje in postajališča z ustreznimi avtobusnimi postajališči ter vpeljan standard več nivojskih železniških prehodov in križanj s cestami. Tako bomo omogočili sobivanje vseh vrst mobilnosti, tako za potniški kot tudi za tovorni promet.
Trase, frekvence in vozni redi
Medkrajevni avtobusi kot dovažalci in odvažalci za železnice. Brez podvajanja in neustreznih tras, frekvenc ter voznih redov!
V družbi rabimo mobilnost prebivalstva, ne le v gospodarstvu temveč tudi v javnem in nevladnem sektorju. Vsakodnevne, tudi večurne poti na delo z osebnim prevozom, neusklajenost voznih redov medkrajevnega avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa, odrezanost obmejnih regij, vsakodnevni zamaški tako v vseh mestnih središčih, industrijskih conah, mestnih obrobjih kot tudi na obvoznicah, so popolnoma odveč.
Evropska perspektiva

Kako so predstavljeni
načrti in predlogi povezani z načrti vse-
evropskega prometnega omrežja (TEN_T)?

Namen politike TEN_T je izboljšana uporaba infrastrukture, manjši vpliv prometa na okolje, večja energetska učinkovitost in večja varnost. TEN_T je razdeljen na tri sloje.

Jedrno omrežje vključuje najpomembnejše povezave, ki povezujejo najpomembnejša vozlišča, in naj bi bilo dokončano do leta 2030.

Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moralo spodbujati razvoj celotnega omrežja.

Celovito omrežje pokriva vse evropske regije in bi naj bilo s pomočjo sredstev Evropske komisije dokončano do leta 2050.
Politika TEN_T implementira omrežje železniških prog, cest, celinskih plovnih poti, pomorskih ladijskih poti, pristanišč, letališč in železniških terminalov čez celotno Evropo. Končni cilj je zapolniti vrzeli, odstraniti ozka grla in tehnične ovire ter okrepiti socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo v Evropski uniji (EU).

Poleg tega Evropska komisija v okviru zelenega dogovora in za razogljičenje prometa načrtuje zmanjšanje emisij iz prometa za 55 odstotkov do leta 2030 in na 90 odstotkov do leta 2050. Da bi to dosegli in tako dosegli standard Pariškega sporazuma, EU zagotavlja sredstva za železniško, avtobusno in kolesarsko infrastrukturo tudi prek kohezijske politike EU.

V združenju Mobilitatis Omni smo identificirali vse manjkajoče čezmejne železniške člene in povezave v Sloveniji in vseh sosednjih obmejnih regijah v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Italiji. S ponovno vzpostavitvijo in nadgradnjo tako železniške kot tudi avtobusne in kolesarske infrastrukture ter izgradnjo manjkajočih členov bomo pomembno prispevali tako h korenito izboljšani trajnostni mobilnosti kot tudi k gospodarskemu napredku in socialni koheziji.

VSI PRISPEVKI
Seveda moramo razogljičiti promet in zagotoviti, da bomo izpolnili Pariški sporazum – do leta 2030, kot je navedla naša predsednica von der Leyen, s 55-odstotnim in 90-odstotnim razogljičenjem do 2050.
Herald Ruijters, direktor Generalnega direktorata za mobilnost in promet Evropske komisije
#FitZa55

Zahteva Evropske komisije za
zmanjšanje emisij prometnega sektorja

»Prometni sektor je edini, ki svojih emisij ni zmanjšal od leta 1990, s hkratno 18-odstotno rastjo od takrat. Izmed skupnih emisij iz prometa, se jih 23 odstotkov nanaša na urbana območja. Večina teh emisij izhaja iz uporabe osebnega avtomobila.«**

** European Court of Auditors – Special report 06/2020: Sustainable Urban Mobility in the EU: No substantial improvement is possible without Member States’ commitment
VIR
Zahtevano zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2030
55%
Zahtevano zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050
90%