Dolžina in tip
61.2 km
enotirna proga
delno opuščena
ne-elektrificirana
Krak ima progo med Ljutomerjem in Gornjo Radgono, ki je opuščena za potniški promet, tovorni promet občasno poteka, in manjkajoči most čez reko Muro ter v Republiki Avstriji del proge med Radgonskimi Toplicami in Špiljami, ki je že predviden za obnovo.
Spielfeld-Straß–Bad Radkersburg [31 .1 km]
51%
Čezmejni most čez reko Muro [ca. 4-7 km]
11%
Gornja Radgona–Ljutomer [23 .1 km]
38%
Predlog nadgradnje
72.2 km
Enotirna proga
Elektrifikacija
Hitrosti do 120km/h
Več-nivojska križanja
Za krak Gornja Radgona/ Radgonske Toplice predlagamo kompletno nadgradnjo z elektrifikacijo in re-konstrukcijo mejnega železniškega mostu čez reko Muro. Dodatno predlagamo novo navezavo tega kraka na progo Pragersko–Hodoš do/via Lipovci.
Spielfeld-Straß–Bad Radkersburg [31 .1 km]
43%
Čezmejni most čez reko Muro [ca. 4-7 km]
9.7%
Gornja Radgona–Ljutomer [23 .1 km]
32%
Vučja vas–Lipovci [11 km]
15.3%
Legenda:
Predlog nadgradnje
Specifikacija koridorja in
ozadje predloga nadgradnje
Krak Gornja Radgona/ Radgonske Toplice ponovno povezuje obe Radgoni, Gornjo Radgono in Radgonske Toplice. Povezavo, ki je bila prekinjena ob koncu II. svetovne vojne, ko je bil miniran železniški most čez reko Muro. Z vzpostavitvijo tega kraka in mostu bi Republika Slovenija in Republika Avstrija ponovno pridobili četrti železniški mejni prehod.
Predlog nadgradnje zajema progo Ljutomer —Gornja Radgona, z novim odsekom iz Lipovcev, ki se navezuje na to progo in bi znal služiti bodisi samostojno bodisi kof delno drugi tir proge Pragersko–Hodoš. Del te nekoč enotne Radgonske proge (v nemščini Radkersburger Bahn) v Republiki Avstriji, ki povezuje Bad Radkersburg in Spielfeld-Straß, je že predviden za obnovo oz. atraktivizacijio v višini 109,5 milijonov evrov ter ciljem zmanjšati potovalni čas na tem odseku na pol ure.
Ta predlog razširjenega jedrnega TEN_T je povezan s tremi jedrnimi TEN_T koridorji:
- Sredozemskim koridorjem, Almería–Valencia/ Algeciras/ Madrid–Zaragoza/ Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milan–Verona–Padova/ Benetke–Trst/ Koper–Ljubljana–Budimpešta s krakom Ljubljana/ Reka–Zagreb–Budimpešta–Záhony, vzpostavljenim 10. novembra 2013; z
- Baltsko–Jadranskim koridorjem, Świnoujście/ Gdynia–Katowice–Ostrava/ Žilina–Bratislava/ Dunaj/ Celovec–Videm–Benetke/ Trst/ Bologna/ Ravenna s krakom Gradec–Maribor–Ljubljana–Koper/ Trst, vzpostavljenim 10. novembra 2015; in s tovornim
- Jantarnim koridorjem, Koper–Ljubljana–Zalaszentivan–Sopron/ Csorna–(madžarsko-srbska meja)–Kelebia–Budimpešta–Komárom–Leopoldov/ Rajka–Bratislava–Žilina–Katovice/ Krakov–Varšava/ Lukow–Terespol–(poljsko-beloruska meja), vzpostavljenim 2. februarja 2019.
Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moral spodbujati razvoj celotnega omrežja.
Evropska unija (EU) zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo in železniške terminale tudi s kohezijsko politiko EU. Stopnja sovlaganja nepovratnih EU sredstev znaša do 85 odstotkov. Sredstva se usmerjajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, ang.: European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, ang. Cohesion Fund (CF), hkrati.