Ponovno
povezujemo
Vzhod z Zahodom
O Zavezništvu
Srednjeevropsko zavezništvo za trajnostno mobilnost je neformalna oblika partnerstva. Prizadevamo si za korenito izboljšanje tako železniške infrastrukture kot tudi frekvenčnih povezav vseh vrst javnega potniškega prometa, vključno s čezmejnimi povezavami.
Povezujemo lokalni in
regionalni nivo z državnimi,
mednarodnimi in EU deležniki
Člani in partnerji
Smo neodvisni inštitut, ki povezuje člane in partnerje inštituta ter konzorcija Zavezništva s ključnimi deležniki trajnostne mobilnosti vseh tako na regionalni, državni in mednarodni ravni sosed, Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in tudi Slovaške kot nenazadnje tudi z deležniki trajnostne mobilnosti vseh na ravni Evropske unije (EU).
Ponovna
vzpostavitev
čezmejnih povezav
Kaj zagotavljamo?
Zagotovili bomo ustrezne medkrajevne in med regijske ter čezmejne trase in frekvenčne povezave, tako avtobusnega kot železniškega javnega potniškega prometa ter drugih oblik trajnostne mobilnosti, vključno z e-mobilnostjo. Vse to v tesni navezavi na predloge nadgradnje obstoječe železniške infrastrukture, železniških prog, postaj in postajališč ter vzpostavitve daljinske kolesarske infrastrukture.
Infografika: omrežje železniških prog v Sloveniji
Aktualno in predlagano stanje omrežja železniških prog v Sloveniji
Jedrni TEN_T (vseevropsko prometno omrežje, angleško Trans-European Transport Network ali TEN_T) ima v Sloveniji 510 kilometrov železniških prog, celoviti TEN_T pa 107 kilometrov železniških prog.
Z zavezništvom predlagamo, da se do 330 železniških kilometrov obstoječih prog in 30 kilometrov novih železniških kilometrov dodatno vpiše v jedrni TEN_T.
V novo uvedeni razširjeni jedrni TEN_T, predlagamo, da se vpišejo druge proge, v predvideni dolžini 365 železniških kilometrov in 125 kilometrov novih železniških prog.
Aktualno/Predlagano omrežje jedrnih TEN_T železniških prog v Sloveniji:
Povlecite
Aktualno/Predlagano stanje razširjenega jedrnega TEN_T omrežja v Sloveniji:
Povlecite
Legenda:
Predlogi koridorjev
Čudovitih enajst. Štirje jedrni in
sedem razširjenih čezmejnih železniških koridorjev.
Prebrskajte predloge jedrnih in razširjenih jedrnih železniških koridorjev za nadgradnjo železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah. Jedrno omrežje TEN_T, angleško Trans-European Transport Network, povezuje najpomembnejša vozlišča v Evropi. To omrežje se bo s pomočjo sredstev Evropske komisije gradilo do leta 2030. Razširjeno jedrno omrežje tvorijo prednostni odseki celovitega omrežja in se bo s pomočjo sredstev EK gradilo do leta 2040. Nenazadnje, celovito omrežje pokriva vse evropske regije, ki bo s pomočjo sredstev EK dokončano do 2050.
Predlog jedrnega TEN_T železniškega koridorja Sava: Salzburg–Beljak–Jesenice–Ljubljana–Dobova–Zagreb.
Predlog jedrnega TEN_T koridorja Donava–Mura–Drava–Sava, ki povezuje Dunaj in Zagreb, po obstoječih progah skozi Slovenijo.
Predlog jedrnega TEN_T koridorja Drava–Mura–Raba–Donava: Osijek–Varaždin–Murska Sobota–Sombotel/krak Gradec–Bratislava.
Predlog koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa, ki prečka tri reke in dve državi: Kamnik–Novo mesto–Karlovac–/krak Kočevje–/krak Sevnica.
Razširjeni jedrni TEN_T koridor, ki ponovno povezuje Gornjo Radgono in Radgonske Toplice.
Razširjeni jedrni TEN_T predlog Koroškega koridorja: Celovec–Pliberk–Prevalje–Maribor.
Predlog razširjenega jedrnega TEN_T koridorja Paka–Savinja–Sotla prečka tri reke v dveh državah in poteka kot: Dravograd–Celje/krak Podčetrtek/–Krapina.
Rešitev vozlišča Ljubljana znotraj predlogov koridorjev Sava in koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa kot dva kraka: Zgornjegorenjski in razširjeni Tivolski lok.
Predlog razširjenega jedrnega TEN_T kraka, ki povezuje Goriško in Osrednjeslovensko regijo.
Predlog razširjenega jedrnega TEN_T koridorja Zala–Mura–Drava: –Jageršek–Rédics–Lendava–Čakovec–Kotoriba–Murakeresztúr–Velika Kaniža–.
Podprite svoj koridor!
Tri gospodarske družbe so ustanovile inštitut Mobilitatis Omni poleti 2018. V vmesnem času so se nam pridružile nove družbe, podjetja,
mesta in občine ter partnerji tako iz Slovenije kot tudi iz Avstrije in Hrvaške.
Gospodarske družbe Arcont, Pomurski sejem in Teleing gradnje so ustanovile inštitut Mobilitatis Omni, ki vodi konzorcij Srednjeevropskega zavezništva za trajnostno mobilnost. V vmesnem času so se inštitutu in konzorciju Zavezništva pridružile še nekatere gospodarske družbe in druge organizacije. Vabimo k podpori in včlanitvi tako gospodarske družbe in podjetja kot tudi občine ter druge ustanove, iz vseh, še posebej obmejnih regij v Sloveniji in sosednjih državah.
Stik
Navežite stik z nami
tel. št.: 041 730 882;
e-pošta: marko.savic@mobilitatisomni.org;
skype: marko.savic.007.
Ustanoviteljice inštituta:
Tri gospodarske družbe so ustanovile inštitut Mobilitatis Omni
Gospodarske družbe Arcont, Pomurski sejem in Teleing gradnje so 2. avgusta 2018 ustanovile inštitut Mobilitatis Omni.
| Ustanoviteljice: |
|---|
|
Teleing gradnje |
Člani_ice inštituta in zavezništva:
Članice inštituta in konzorcija Zavezništva so občine in gospodarske družbe
Občine in gospodarske družbe vseh vrst in velikost so že članice inštituta Mobilitatis Omni. Vabim tudi vas, tako znotraj vaše organizacije kot tudi osebno, da se nam pridružite.
| Članice: |
|---|
Izhodišča nadgradenj
Koga zastopamo in
kakšen je časovni okvir predlogov pobude?
Predloge za nadgradnje železniških prog in frekvenčne povezave vseh vrst javnega potniškega prometa zastopamo v imenu članic inštituta Mobilitatis Omni in konzorcija Zavezništva ter partnerjev.
Reprezentacija
Koga zastopamo?
Nadgradnje železniške in kolesarske infrastrukture ter usreznih tras in povezav medkrajevnega avtobusnega prometa predlagamo kot predstavniki članic inštituta in Zavezništva, ki so tako gospodarske družbe in podjetja kot tudi mesta, občine ter druge organizacije in partnerji. Povezujemo se tudi z gospodarskimi zbornicami in regionalnimi razvojnimi agencijami. Sprejemamo tudi osebno članstvo v MBTT klubu, tako je recimo naš član tudi dr. Janez Potočnik, bivši dvakratni evropski komisar.
Pričakovani začetek predlaganih nadgradenj
Časovnica predlaganih nadgradenj
Po dostopnih informacijah postopek vpisa železniške proge v TEN_T traja dve do tri leta. Postopek potrditve kohezijskega so-vlaganja Evropske komisije v nadgradnje TEN_T koridorjev traja šest let. Da smo na varni strani, predvidevamo, da bodo prvi projekti nadgradnje – izmed vpisanih 360 železniških kilometrov v jedrni TEN_T in izmed 515 železniških kilometrov vpisanih v razširjeni jedrni TEN_T (iz sedanjega celovitega in novih predlaganih prog) – začeli do leta 2030.
| 2023 | 2030 | |
|---|---|---|
|
kilometri jedrnih TEN_T prog v Sloveniji: |
510 |
870 |
|
kilometri celovitih TEN_T prog v Sloveniji: |
107 |
515* |
* za obstoječe proge v celovitem TEN_T in za novo predlagane med-regionalne proge predlagamo vpis v razširjeni jedrni TEN_T.
Formalno ozadje
Železnica velja za eno ključnih infrastruktur 21-ega stoletja.
Trajnostna mobilnost v okviru Zelenega dogovora Evropske komisije je ključna točka celotne Evrope. Prek oceana, v ZDA, je predsednik Biden sprožil pobudo Amerika je spet na pravem tiru (angl. America is back on track). Kitajska ima svojo pobudo za Svileni pas in poti (angl. Silk Belt and Road).
Hkrati pa danes pet sosednjih držav EU – Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Italija – še vedno nima železniških povezav in vseh železniških mejnih prehodov, ki so jih imele še pred drugo svetovno vojno. Čas je, da to spremenimo. Nekdanja Jugoslavija je zaprla osem izmed enajstih železniških mejnih prehodov na meji Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Zavzemamo se za obnovo manjkajočih povezav na železniških mejnih prehodih s sosednjimi državami s predlogi nadgradnje sedanjih 1.207 kilometrov železniških prog na 1.385 kilometrov železniških prog. Naš načrt in predlogi železniških koridorjev so skladni s:
- Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030; in z
- Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.
- Posodobitev železniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji; in zadnja študija
- Strokovne podlage in predštudije upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v RS ter železniškega omrežja na področju Ljubljanske urbane regije (LUR).
Vlaganja
Vse do
85
odstotkov
EU so-vlaganja
je na voljo za nadgradnjo jedrnega, razširjenega jedrnega in celovitega železniškega omrežja in postaj ter postajališč. Sofinanciranje je na voljo iz kohezijskih instrumentov Evropske unije (EU) in poteka prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, angleško European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, angleško Cohesion Fund (CF).
Nedavno poročilo je ugotovilo, da so manjkajoči čezmejni železniški členi »pogosto bistveni za regionalno železniško omrežje in bi lahko imeli pomembno evropsko korist, saj bi zbližali obmejne regije in zmanjšali regionalne razlike«. (Donat, 2020, str. 18)**
** Donat, L. (2020). Connecting Europe with a Rail Renaissance : Eight measures to revive the European rail system, Bonn, Berlin: Germanwatch, 36 str.
Koristi članstva in predlagani ukrepi
Kaj pričakujemo od zavezništva?
Ključne koristi vaše gospodarske družbe, vašega mesta ali vaše občine in javnega ter nevladnega sektorja. Ocenili smo stanje infrastrukture, opredelili okoliščine in problem, ki ga naslavljamo ter pripravili celo vrsto rešitev, predloge kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov po regijah, vljučno s čezmejnih regijami sosednjih držav.
Ključne ekonomske koristi
Boljša medregionalna in mednarodna povezanost med regijami v šestih državah.
Vsakdo bi moral imeti možnost prihoda na delo, v šolo, na študij ali potovati v prostem času in na dopust s trajnostno obliko prevoza, po možnosti z vlakom in drugimi oblikami javnega potniškega prometa.
Infrastrukturne koristi
Avtomatizirane železniške proge, več nivojska železniška križanja in intermodalna vozlišča, postaje ter postajališča. Nič več zastojev v prometnih konicah!
Mesta in občine bodo pridobile korenito posodobljeno in nadgrajeno železniško infrastrukturo: železniške proge, postaje in postajališča z ustreznimi avtobusnimi postajališči ter vpeljan standard več nivojskih železniških prehodov in križanj s cestami. Tako bomo omogočili sobivanje vseh vrst mobilnosti, tako za potniški kot tudi za tovorni promet.
Trase, frekvence in vozni redi
Medkrajevni avtobusi kot dovažalci in odvažalci za železnice. Brez podvajanja in neustreznih tras, frekvenc ter voznih redov!
V družbi rabimo mobilnost prebivalstva, ne le v gospodarstvu temveč tudi v javnem in nevladnem sektorju. Vsakodnevne, tudi večurne poti na delo z osebnim prevozom, neusklajenost voznih redov medkrajevnega avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa, odrezanost obmejnih regij, vsakodnevni zamaški tako v vseh mestnih središčih, industrijskih conah, mestnih obrobjih kot tudi na obvoznicah, so popolnoma odveč.
Evropska perspektiva
Kako so predstavljeni
načrti in predlogi povezani z načrti vse-
evropskega prometnega omrežja (TEN_T)?
Namen politike TEN_T je izboljšana uporaba infrastrukture, manjši vpliv prometa na okolje, večja energetska učinkovitost in večja varnost. TEN_T je razdeljen na tri sloje.
Jedrno omrežje vključuje najpomembnejše povezave, ki povezujejo najpomembnejša vozlišča, in naj bi bilo dokončano do leta 2030.
Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moralo spodbujati razvoj celotnega omrežja.
Celovito omrežje pokriva vse evropske regije in bi naj bilo s pomočjo sredstev Evropske komisije dokončano do leta 2050.
Politika TEN_T implementira omrežje železniških prog, cest, celinskih plovnih poti, pomorskih ladijskih poti, pristanišč, letališč in železniških terminalov čez celotno Evropo. Končni cilj je zapolniti vrzeli, odstraniti ozka grla in tehnične ovire ter okrepiti socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo v Evropski uniji (EU).
Poleg tega Evropska komisija v okviru zelenega dogovora in za razogljičenje prometa načrtuje zmanjšanje emisij iz prometa za 55 odstotkov do leta 2030 in na 90 odstotkov do leta 2050. Da bi to dosegli in tako dosegli standard Pariškega sporazuma, EU zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo tudi prek kohezijske politike EU.
V inštitutu Mobilitatis Omni smo identificirali vse manjkajoče čezmejne železniške člene in povezave v Sloveniji in vseh sosednjih obmejnih regijah v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Italiji. S ponovno vzpostavitvijo in nadgradnjo železniške infrastrukture ter izgradnjo manjkajočih členov bomo pomembno prispevali tako h korenito izboljšani trajnostni mobilnosti kot tudi k gospodarskemu napredku in socialni koheziji.
Strategija Evropske komisije za promet in povezave jedrnega ter celovitega TEN_T.
Seveda moramo razogljičiti promet in zagotoviti, da bomo izpolnili Pariški sporazum – do leta 2030, kot je navedla naša predsednica von der Leyen, s 55-odstotnim in 90-odstotnim razogljičenjem do 2050.Herald Ruijters, direktor Generalnega direktorata za mobilnost in promet Evropske komisije
#FitZa55
Zahteva Evropske komisije za
zmanjšanje emisij prometnega sektorja
»Prometni sektor je edini, ki svojih emisij ni zmanjšal od leta 1990, s hkratno 18-odstotno rastjo od takrat. Izmed skupnih emisij iz prometa, se jih 23 odstotkov nanaša na urbana območja. Večina teh emisij izhaja iz uporabe osebnega avtomobila.«**
** European Court of Auditors – Special report 06/2020: Sustainable Urban Mobility in the EU: No substantial improvement is possible without Member States’ commitment
Zahtevano zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2030
55%
Zahtevano zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050
90%