Ponovno
povezujemo
Vzhod z Zahodom

O Zavezništvu

Kot predstavniki gospodarstva, mest in občin bomo skupaj s partnerji ponovno vzpostavili celotno železniško omrežje v Sloveniji in sosednjih regijah, od vzhoda proti zahodu.

Ponovna
vzpostavitev
čezmejnih povezav

Kaj zagotavljamo?

Hkrati bomo znova vzpostavili frekvečne čezmejne povezave s sosedami v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem ter nenazadnje na Slovaškem.

Povezujemo
lokalni in regionalni nivo
z državnimi, mednarodnimi in EU deležniki

Člani in partnerji

Povezujemo člane in partnerje inštituta s ključnimi deležniki na državni, mednarodni in EU ravni. Vabljeni, da se nam pridružite v konzorciju Srednjeevropskega zavezništva za trajnostno mobilnost.

Infografika:
Omrežje železniških prog v Sloveniji

Aktualno in
predlagano stanje omrežja
železniških prog v Sloveniji

Jedrni TEN_T (vseevropsko prometno omrežje, angleško Trans-European Transport Network ali TEN_T) ima v Sloveniji 510 kilometrov železniških prog, celoviti TEN_T pa 107 kilometrov železniških prog.

Z zavezništvom predlagamo, da se do 330 železniških kilometrov obstoječih prog in 30 kilometrov novih železniških kilometrov dodatno vpiše v jedrni TEN_T.

V novo uvedeni razširjeni jedrni TEN_T, predlagamo, da se vpišejo druge proge, v predvideni dolžini 365 železniških kilometrov in 125 kilometrov novih železniških prog.

Aktualno/Predlagano omrežje jedrnih TEN_T železniških prog v Sloveniji:
TEN_T aktualno zeleznisko omrezje Slovenija (1366 × 768 px) jedrno TEN_T zeleznisko omrezje Slovenija (1366 × 768 px) jedrno predlagano 2030
Drag
Aktualno/Predlagano stanje razširjenega jedrnega TEN_T omrežja v Sloveniji:
Mobilitatis Omni TEN-T comprehensive current railways Slovenia
Drag
Legenda:
DVOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA
ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, ELEKTRIFICIRANA
ENOTIRNA PROGA/POSTAJA, NEELEKTRIFICIRANA
BREZ POTNIŠKEGA PROMETA
PROGA/POSTAJA V NAGRADNJI/NAČRTOVANJU/NAMEN
DEMONTIRANA PROGA
Legenda TEN-T železniške proge Slovenija aktualne - predlagane
Predlogi koridorjev

Čudovitih enajst.
Štirje jedrni in sedem razširjenih čezmejnih železniških koridorjev.

Prebrskajte predloge jedrnih in razširjenih železniških koridorjev za nadgradnjo železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah.

Koridor Sava
Koridor Sava

Predlog jedrnega TEN_T železniškega koridorja Sava: Salzburg–Beljak–Jesenice–Ljubljana–Dobova–Zagreb.

Koridor Donava Mura Drava Sava (1920 × 1080 px)
Donava–Mura–Drava–Sava

Predlog jedrnega TEN_T koridorja Donava–Mura–Drava–Sava, ki povezuje Dunaj in Zagreb, po obstoječih progah skozi Slovenijo.

Koridor Drava–Mura–Raba–Donava (1920 × 1080 px)
Drava–Mura–Raba–Donava

Predlog jedrnega TEN_T koridorja Drava–Mura–Raba–Donava: Osijek–Varaždin–Murska Sobota–Sombotel/krak Gradec–Bratislava.

Koridor Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa (1920 × 1080 px)
Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa

Predlog koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa, ki prečka tri reke in dve državi: Kamnik–Novo mesto–Karlovac–/krak Kočevje–/krak Sevnica.

Koridor Radgona Radkersburg(1920 × 1080 px)
Krak Radgona/ Radkersburg

Razširjeni TEN_T koridor, ki ponovno povezuje Gornjo Radgono in Bad Radkersburg.

Koroški in koridor Paka Savinja Sotla
Koroški koridor

Razširjeni jedrni TEN_T predlog Koroškega koridorja: Celovec–Pliberk–Prevalje–Maribor.

Koridor Paka Savinja Sotla (1920 × 1080 px)
Paka–Savinja–Sotla

Predlog razširjenega TEN_T koridorja Paka–Savinja–Sotla prečka tri reke v dve državah in poteka kot: Dravograd–Celje/krak Podčetrtek/–Krapina.

Vozlišče Ljubljana
Vozlišče Ljubljana

Kot rešitev vozlišča Ljubljana znotraj predlogov koridorjev Sava in koridorja Kamniška Bistrica–Krka–Kolpa predlagamo dva kraka: Zgornjegorenjski in razširjeni Tivolski lok.

Goriško–Osrednjeslovenski krak
Goriško–Osrednjeslovenski krak

Predlog razširjenega TEN_T kraka, ki povezuje Goriško in Osrednjeslovensko regijo.

Koridorj Zala–Mura–Drava –Jageršek–Rédics–Lendava–Čakovec–Kotoriba–Murakeresztúr–Velika Kaniža
Zala–Mura–Drava koridor

Predlog razširjenega TEN_T koridorja Zala–Mura–Drava: –Jageršek–Rédics–Lendava–Čakovec–Kotoriba–Murakeresztúr–Velika Kaniža–.

Podprite svoj koridor!

Tri gospodarske družbe so ustanovile inštitut Mobilitatis Omni
poleti 2018. V vmesnem času so se nam pridružile nove družbe, podjetja,
mesta in občine ter partnerji tako iz Slovenije kot tudi iz Avstrije in Hrvaške.

Gospodarske družbe Arcont, Pomurski sejem in Teleing gradnje so ustanovile inštitut Mobilitatis Omni, ki vodi konzorcij Srednjeevropskega zavezništva za trajnostno mobilnost. Prav tako vabimo druge gospodarske družbe in podjetja, občine ter druge ustanove k podpori in pridružitvi Zavezništvu in inštitutu.

Stik

Navežite stik
neposredno z nami ali
prek družbenih medijev

Ustanovitelji inštituta:
2.8. 2018
Teleing gradnje
Člani_ice inštituta in zavezništva:
Novi član_ica?

Vabimo nove člane in članice, da navežejo stik z nami

Če nameravate postati član ali članica Zavezništva in inštituta Mobilitatis Omni je to možno tako znotraj vaše družbe, podjetja ali tudi kot posameznik in posameznica.

Zakaj Zavezništvo?

Strateško ozadje Zavezništva

  1. Ker železnica in drugi trajnostni načini prevoza zagotavljajo stroškovno učinkovito mobilnost za vse in rešitve, ki koristijo gospodarstvu, varujejo okolje TER zagotavljajo skladen regionalni razvoj urbanih in semi-urbanih ter ruralnih področij, hkrati pa zagotavljajo blaginjo prebivalstvu.
  2. Ker ponovna vzpostavitev čezmejnih železniških manjkajočih členov in povezav predstavlja eno največjih priložnosti za večjo mobilnost, gospodarski in trajnostni razvoj v obmejnih regijah Evropske unije.
  3. Ker sedanje mobilnostne navade v Sloveniji in širše v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer prevladujejo zasebni motorizirani načini, ne povzročajo le povečanih zastojev in onesnaževanja, ampak tudi zmanjšujejo gospodarski napredek in socialno kohezijo.
Izhodišča nadgradnje

Koga zastopamo in
kakšen je časovni okvir predlogov za nadgradnjo?

Predloge za nadgradnjo železniških prog zastopamo v imenu članov Zavezništva in inštituta Mobilitatis Omni ter partnerjev.
Hkrati s predlaganimi nadgradnjami zastopamo tudi ponovno vzpostavitev frekvenčnih čezmejnih železniških povezav Slovenije in obmejnih regij.

Reprezentacija

Koga zastopamo?

Nadgradnje železniške in kolesarske infrastrukture predlagamo kot predstavniki članov inštituta in Zavezništva, ki so večinoma gospodarske družbe in podjetja, vse več pa tudi mest, občin in regij. Hkrati se povezujemo tudi z gospodarskimi zbornicami in regionalnimi razvojnimi agencijami. Sprejemamo tudi osebno članstvo v MBTT klubu.

Pričakovani
začetek predlaganih nadgradenj

Časovnica nadgradnje železniških prog/TEN-T koridorjev

Po dostopnih informacijah postopek vpisa železniške proge v TEN_T traja dve do tri leta. Postopek potrditve kohezijskega so-vlaganja Evropske komisije v nadgradnje TEN-T koridorjev traja šest let. Da smo na varni strani, predvidevamo, da bodo prvi projekti nadgradnje – izmed vpisanih 360 železniških kilometrov v jedrni TEN_T in izmed 515 železniških kilometrov vpisanih v razširjeni jedrni TEN_T – začeli do leta 2030.

2022 2030
kilometri jedrnih TEN_T prog v Sloveniji:
510
870
kilometri celovitih TEN_T prog v Sloveniji:
107
515
Strateško ozadje

Železnica velja za eno ključnih infrastruktur 21-ega stoletja.

Trajnostna mobilnost v okviru Zelenega dogovora Evropske komisije je ključna točka celotne Evrope. Prek oceana, v ZDA, je predsednik Biden sprožil pobudo Amerika je spet na pravem tiru (angl. America is back on track). Kitajska ima svojo pobudo za Svileni pas in poti (angl. Silk Belt and Road).

Hkrati pa danes pet sosednjih držav EU – Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Italija – še vedno nima železniških povezav in vseh železniških mejnih prehodov, ki so jih imele še pred drugo svetovno vojno. Čas je, da to spremenimo. Nekdanja Jugoslavija je zaprla osem izmed enajstih železniških mejnih prehodov na meji Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zavzemamo se za obnovo manjkajočih povezav na železniških mejnih prehodih s sosednjimi državami s predlogi nadgradnje sedanjih 1.207 kilometrov železniških prog na 1.385 kilometrov železniških prog. Naš načrt in predlogi železniških koridorjev so skladni s: Upoštevali smo tudi regionalne in lokalne načrte, kot je na primer študija:
Vlaganja

Vse do

85

odstotkov
EU so-vlaganja

je na voljo za nadgradnjo jedrnega in celovitega železniškega omrežja in železniških postaj. Sofinanciranje je na voljo iz kohezijskih skladov EU in poteka prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, angleško European Regional Development Fund (ERDF) in Kohezijskega sklada, angleško Cohesion Fund (CF).

Nedavno poročilo je ugotovilo, da so manjkajoči čezmejni železniški členi »pogosto bistveni za regionalno železniško omrežje in bi lahko imeli pomembno evropsko korist, saj bi zbližali obmejne regije in zmanjšali regionalne razlike«. (Donat, 2020, str. 18)

* Donat, L. (2020). Connecting Europe with a Rail Renaissance : Eight measures to revive the European rail system, Bonn, Berlin: Germanwatch, 36 str.

VIR
Koristi

Kaj pričakujemo od zavezništva?

Ključne prednosti za vašo družbo, vaše mesto ali občino ter za vašo zbornico ali razvojno agencijo.

Ključne prednosti vaše družbe
Boljša medregionalna in
mednarodna povezanost
med regijami v šestih državah.

Vsakdo bi moral imeti možnost prihoda na delo s trajnostno obliko prevoza, po možnosti z vlakom. In ni razloga, zakaj bi morali menedžerji potovati znotraj Slovenije ali čez mejo z avtomobilom.

Naš predlog štirih jedrnih in sedmih celovitih železniških koridorjev bo vsakemu zaposlenemu in vsaki zaposleni omogočil varno, udobno in časovno učinkovito potovanje od vzhoda proti zahodu ter od juga proti severu. Z vlakom.

Ključne prednosti za vaše mesto ali občino
Avtomatizirane železniške proge,
večnivojski železniški prehodi in
intermodalne postaje ter postajališča.

Nič več zastojev
v prometnih konicah!

Mesta in občine bodo korenito posodobile in nadgradile železniške postaje, postajališča in železniške prehode ter tako omogočile sobivanje vseh vrst mobilnosti.

Prebivalci mest in občin bomo imeli učinkovit in trajnosten dostop do železniških postaj in postajališč. Nič več cestnih prometnih zastojev, ker bodo prehodi z železnico večnivojski tako za jedrne kot tudi celovite TEN-T koridorje in železniške proge.

Gospodarske zbornice/NVO/Razvojne agencije
Omogočanje korenito
boljše čezmejne mobilnosti.

V družbi rabimo mobilnost prebivalstva, zlasti v gospodarstvu rabimo sodelavce, ki imajo omogočen vsakodnevni udoben, varen in učinkoviti prevoz. Delavci rabimo frekvenčne in stroškovno učinkovite dnevne tako lokalne kot tudi medregionalne in čezmejne povezave.

S skupnim močmi bomo zagotovili nadgradnjo vseh čezmejnih železniških prehodov po standardih železniške infrastrukture v Evropski uniji. To bo omogočilo nove priložnosti za železniške operaterje in s tem ustrezno frekvenco za železniške čezmejne povezave.

Evropska perspektiva

Kako so predstavljeni
načrti in predlogi povezani z načrti vse-
evropskega prometnega omrežja (TEN_T)?

Cilj politike TEN_T je izboljšana uporaba infrastrukture, manjši vpliv prometa na okolje, večja energetska učinkovitost in večja varnost. TEN-T je razdeljen na tri »nivoje«.

Jedrno omrežje vključuje najpomembnejše povezave, ki povezujejo najpomembnejša vozlišča, in naj bi bilo dokončano do leta 2030.

Razširjeno jedrno omrežje je opredeljeno na podlagi prednostnih odsekov celovitega omrežja, ki jih Evropska komisija namerava dokončati do leta 2040. Skupaj z jedrnim omrežjem predstavlja hrbtenico za trajnostno multi-modalno prometno omrežje in bi moral spodbujati razvoj celotnega omrežja.

Celovito omrežje pokriva vse evropske regije in bi naj bilo s pomočjo sredstev Evropske komisije dokončano do leta 2050.

Politika TEN_T implementira omrežje železniških prog, cest, celinskih plovnih poti, pomorskih ladijskih poti, pristanišč, letališč in železniških terminalov čez celotno Evropo. Končni cilj je zapolniti vrzeli, odstraniti ozka grla in tehnične ovire ter okrepiti socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo v Evropski uniji (EU).
Poleg tega Evropska komisija v okviru zelenega dogovora in za razogljičenje prometa načrtuje zmanjšanje emisij iz prometa za 55 odstotkov do leta 2030 in na 90 odstotkov do leta 2050. Da bi to dosegli in tako dosegli standard Pariškega sporazuma, EU zagotavlja sredstva za železniško infrastrukturo tudi prek kohezijske politike EU.

V inštitutu Mobilitatis Omni smo identificirali vse manjkajoče čezmejne železniške člene in povezave v Sloveniji in vseh sosednjih obmejnih regijah v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Italiji. S ponovno vzpostavitvijo in nadgradnjo železniške infrastrukture ter izgradnjo manjkajočih členov bomo pomembno prispevali tako h korenito izboljšani trajnostni mobilnosti kot tudi k gospodarskemu napredku in socialni koheziji.

Seveda moramo razogljičiti promet in zagotoviti, da bomo izpolnili Pariški sporazum – do leta 2030, kot je navedla naša predsednica von der Leyen, s 55-odstotnim in 90-odstotnim razogljičenjem do 2050. Herald Ruijters, direktor Generalnega direktorata za mobilnost in promet Evropske komisije
Zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2030
55%
Zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050
90%
#FitZa55
Predlog Evropske komisije
zmanjšanja emisij prometnega sektorja

»Prometni sektor je edini, ki svojih emisij ni zmanjšal od leta 1990, s hkratno 18-odstotno rastjo od takrat. Izmed skupnih emisij iz prometa, se jih 23 odstotkov nanaša na urbana območja. Večina teh emisij izhaja iz uporabe osebnega avtomobila.«**

** European Court of Auditors – Special report 06/2020: Sustainable Urban Mobility in the EU: No substantial improvement is possible without Member States’ commitment

VIR
Minimum 4 characters