Vse objave
Blog in novice združenja Mobilitatis Omni. Predlogi razvoja in nadgradnje povezane, železniške, avtobusne in kolesarske, infrastrukture v Sloveniji ter obmejnih regijah sosednjih držav. Predstavljamo ocene stanja in podpore aktivnostim združenja z lokalne in regionalne ravni. Tudi o zgodovini nastanka infrastrukture, predvsem železniške.
Še ena obmejna občina, Občina Žetale, je skupno že 30. članica združenja Mobilitatis Omni. Za Občino Žetale je najpomembnejši cilj ponovna vzpostavitev frekvenčnih povezav, z usklajenimi voznimi redi medkrajevnega avtobusnega prometa in bližnjih železniških povezav. Take povezave je občina v preteklosti že imela in nobenega razloga ni, da temu ne bi bilo tako tudi v prihodnje.
Z županom Občine Šmartno ob Paki, Jankom Kopušarjem, smo podpisali Pismo o nameri. Občina Šmartno ob Paki se je tako včlanila, kot prva občina iz Savinjske regije, v združenje Mobilitatis Omni. Šmartno ob Paki bo v kratkem pridobilo kompletno novo železniško postajališče na progi Celje–Velenje. Za to železniško progo med Celjem in Velenjem v Mobilitatis Omni predlagamo nadgradnjo kot del koridorja, ki smo ga poimenovali Paka–Savinja–Sotla.
Srečno in odporno ter veselo novo leto. Naj nam 2024 prinese mir v svetu. Naj nemogoče, s skupnim delovanjem, postane mogoče.
Občina Puconci, občina v Prekmurju, je pred novim letom pristopila v združenje Mobilitatis Omni. Z županom občine, Urošem Kamenškom, magistrom turizma, smo sklenili dogovor, da se Občina Puconci kot 23. članica priključi združenju Mobilitatis Omni. Z županom Kamenškom, smo izjemno dobro sodelovali že tudi skozi funkcijo predsednika Pomurske turistične zveze. Veselimo se sodelovanja tudi v prihodnje.
Občina Šentilj, obmejna občina z več kot 8.000 prebivalci, je nova članica inštituta Mobilitatis Omni in konzorcija Srednjeevropskega zavezništva za trajnostno mobilnost. Zelo smo hvaležni županu občine, mag. Štefanu Žvabu, za sklenitev dogovora o priključitvi Občine Šentilj v inštitut in konzorcij Zavezništva.
Objavili smo oceno stanja železniške infrastrukture in povezav za regije Pomurje, Podravje in nenazadnje za Koroško regijo, vključujoč tudi obmejne regije sosednjih držav v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.
Čeprav so v Sloveniji glavne železniške proge v pretežni meri obnovljene, to vsekakor ne drži za obmejne dele teh glavnih železniških prog. Še posebej je zaskrbljujoče, da imajo regionalne obmejne proge zelo slabe prepustne moči, niso v načrtih za nadgradnje in tudi frekvence povezav so slabe ali jih sploh ni.
Za regijo Pomurje je tako ključna značilnost, da sta dve izmed treh železniških prog te regije nedelujoči. V regiji Podravje je ključna značilnost razdrobljenost tras (relacij) in nizke frekvence železniških povezav (z izjemo povezav med Mariborom in Ljubljano), še posebej v in iz obmejnih delov regije. Koroška regija ima edino preostalo železniško progo z zelo nizkimi frekvencami železniških povezav.
Občina Kuzma, še ena obmejna občina, je nova članica inštituta Mobilitatis Omni in konzorcija Srednjeevropskega zavezništva za trajnostno mobilnost. Z županom občine, Jožefom Škaličem, smo sklenili dogovor o priključitvi Občine Kuzma v inštitut in konzorcij Zavezništva.
Občina Cankova je nova članica inštituta Mobilitatis Omni.
Z županom obmejne Občine Cankova, Danilom Kacijanon, smo v prejšnjem tednu sklenili dogovor o priključitvi Občine Cankova v inštitut Mobilitatis Omni in konzorcij Srednjeevropskega zavezništva za trajnostno mobilnost.
Zelo smo hvaležni za izkazano zaupanje in se veselimo sodelovanja na področju razvoja trajnostne mobilnosti, predvsem javnega potniškega prometa, tako železniškega kot medkrajevnega avtobusnega.
Srečno novo, naj bo prijetno in iskrivo 2023.
Da smo močnejši in odpornejši na vse izzive, da skupaj uresničimo otroško pesmico Melite Osojnik:
»Mi se z vlakom peljemo, dobro voljo meljemo, … Vozimo se sem ter tja, iz Izole do Hodoša, … »
Srečno, v imenu inštituta, Marko Savić
Tudi v slovenščini smo objavili še preostanek predlogov nadgradnje železniške infrastrukture v Sloveniji in obmejnih regijah. Tukaj je vseh sedem, kot sedem palčkov iz pravljice, predlogov nadgradnje.
Načrti in predlogi, ki smo jih oblikovali so neposredno vezani na načrte vse-evropskega prometnega omrežja TEN_T.
Predstavljenimi predlogi povezujejo vse regije v Sloveniji, od Vzhoda do Zahoda tako znotraj države in nazaj kot tudi mednarodno. Z vlakom.
Strateško ozadje 11. predlogov nadgradnje železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah (2. del).
Opisali smo koridor –Drava–Mura–Raba–Donava–, ki povezuje Podravino in Varaždinsko županijo na Hrvaškem, s Podravjem in Pomurjem v Sloveniji, ter prek Madžarske in Slovaške poteka do Bratislave.
Predlagani koridor se neposredno navezuje, in delno prekriva, saj prav tako poteka prek mejnega prehoda Središče, v prvem delu opisani koridor –Donava–Mura–Drava–Sava–, ki povezuje Dunaj in Zagreb in prav tako poteka po obstoječih progah v Sloveniji.
Strateško ozadje 11-ih predlogov nadgradnje železniškega omrežja v Sloveniji in obmejnih regijah (1. del).
Opisali smo prva dva predloga nadgradnje in vpisa manjkajočih delov v jedrni TEN_T (Trans-European Transport Network).
Prvi del ozadja v katerem opišemo prva dva jedrna izmed štirih jedrnih in skupno enajstih predlogov nadgradnje železniškega omrežja.
Simon Sinek je znani avtor, ki zagovarja, da je treba pričeti z odgovorom na vprašanje »zakaj?«.
Zakaj torej rabimo v Sloveniji korenito nadgradnjo železniške infrastrukture? Tri, v pretežni meri osebne, ne neposredno povezane zgodbe.
Leto v pregledu. Pregled leta 2021 v nagovoru direktorja inštituta Mobilitatis Omni, Marka Savića.
130 spletnih sestankov je v letu 2021 naštel direktor inštituta, večinoma prek platforme Zoom.
Ključni mejnik leta je bila predaja Deklaracije o Murskem mostu v omrežju Mura-Drava prog.
Inštitut se je v letu, ki je za nami preimenoval v Mobilitatis Omni, kar v latinščini pomeni mobilnost vseh in razširil dejavnost na celotno Slovenijo in vse obmejne regije.
Radgonsko progo (nem. Radkersburger Bahn) —Špilje (nem.: Spielfeld Straß)—Radgona—Ljutomer, je zgradila »Družba Južne železnice«, v dveh delih.
Prvi del med Špiljami in Radgono je bil odprt 1885. leta, drugi do Ljutomera potem 1890 leta. Ljutomer je bil sprva končna postaja te proge in brez povezave z drugimi progami vse do leta 1924, saj za časa Avstro-Ogrske monarhije ni bil železniško povezan ne z Ormožem, niti s progo —Hodoš—Murska Sobota [1907].
Mobilitatis Omni je pobuda, ki se zavzema za: + ponovno vzpostavitev treh manjkajočih členov omrežja Mura in Drava proge; + vzpostavitev daljinskih kolesarskih poti ob teh progah; obnovo in nadgradnjo obstoječih čezmejnih Mura in Drava prog.
Zlata doba gradnje železnic v regijah rek Mura in Drava je potekala med 1857 in 1924, večinoma v času Avstro-Ogrske monarhije.
V zapisu predstavljamo šest prog, ki so omogočale, da so bile regije rek Mura in Drava že daljnega 1924. leta bolje povezane kot dandanes.
Murski železniški most je bil zgrajen kot del Radgonske železniške proge med Špiljami in Ljutomerom že davnega 1890-ega leta.
Zgodovinski mejniki kot most povezovanja. Železnica kot most do varnosti. Kulturna dediščina kot most razumevanja.
Šport, še posebej odbojka na mivki kot most povezovanja. Trajnostni turizem kot most do regionalnega razvoja. Regionalni razvoj kot most do stabilnosti Evropske unije.
Trajnostna mobilnost kot most v nizko-ogljično družbo. Regionalni železniški krog in križ kot most do povezav v centralno Evropo. Ključavnice na mostu za sklepanje ljubezni.
Pred skoraj 73. leti, 17. aprila 1945, je bil železniški most v Mitterlingu v bližini Bad Radkersburga oz. Gornje Radgone zminiran s strani nemške vojske, tako vsaj pravijo dostopni viri.
»Film Prevratno Prekmurje Zgodba o Vilmošu Tkalcu in Murski republiki je spodbudila tudi prekmurske filmarje. Pred tremi leti je bil premierno predvajan film z naslovom Murska republika 1919, ki je nastal v produkciji Zavoda Sončnica ter režiji in po scenariju Štefana Celeca. Rdeča nit filma je življenska pot Vilmoša Tkalca in dogajanja v pokrajini ob Muri po prvi svetovni vojni, ko je razpadel avstroogrski imperij.« (Sobotainfo.com)
»… še dolgo so mu oponašali, da je z očetovim denarjem podprl Žide ter predvsem tistega samooklicanega rdečkarja brez porekla in samooklicanega revolucionarja Vilmoša Tkalca, ki je prav od tukaj, z balkona hotela Dobray, 29. maja 1919 razglasil Prekmursko republiko…«
Zagnali smo pobudo za povezovanje turizma in športa z gospodarstvom prek infrastrukturnih projektov v Pomurju.
Ključni projekt pobude bi bil most čez reko Muro pri Gornji Radgoni/Bad Radkerburgu in nadgradnja obstoječe proge Gornja Radgona—Ljutomer.
Vabljeni, da se pobudi pridružite.